Objavljati podatke o celotni varnostni strukturi MNZ je najmanj nespametno – če ne še kaj hujšega. Objava podatkov o uslužbencih, ki so zaposleni na varnostno občutljivih mestih, kot so pripadniki specialne enote ali kriminalisti, ki izvajajo prikrite ukrepe, je z varnostnega vidika nedopustna. In tretje, objava podatkov o plačah z vsemi dodatki je nekorektna, po javni objavi plač zaposlenih na MNZ, za katero se je odločil notranji minister Aleš Hojs, ocenjuje strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl.
"Čeprav v uvodu piše, da so zraven navedeni dodatki, bi bilo korektno, če bi uporabil neko povprečno plačo policista brez dodatkov in to primerjali z drugimi uniformiranimi poklici. Ko nekdo poimensko objavi podatek, da je nekdo v tem in tem mesecu prejel tolikšno plačo, zraven pa ne napiše, da je imel toliko in toliko nočnih, dežurstev in prazničnih delovnikov, dodatka za covid-19 in morda še kakšnega dodatka, pa je to nekorektno. Ljudje, ki si bodo to pogledali, namreč ne bodo dobili realne slike o zaslužku," je pojasnil.
Na seznamu sicer ni razkrito, ali so na njem operativni specialci in operativci v kriminalistični policiji, katerih podatkov ne bi smeli obelodaniti. "Če so res objavljena občutljiva delovna mesta z vsemi imeni in priimki, potem je to velik varnostni zdrs," opozarja Žaberl.
Meni tudi, da se Hojs ne bi smel na tak način pogajati s sindikatom. "Kot predstojnik ministrstva ta pogajanja graditi na plečih posameznih policistov – to prav gotovo ni korektno."
Pirc Musarjeva: Če Policija ne ščiti imen policistov pod krinko z oznako tajno, ima velik problem
Po objavi plač zaposlenih na MNZ je pravnica Nataša Pirc Musar na Twitterju zapisala, da razume razburjenje ob javni objavi plač uslužbencev Policije, ker je to videti kot kot orodje boja ministra proti sindikatu. "A pri pravni presoji se vedno držim korektne razlage prava, tudi ko to komu ali celo večini ni všeč. Ta objava je lahko marsikaj, ni pa a priori protizakonita."
Ko smo jo prosili za dodatno razlago, nam je pojasnila, da je pregledala vso zgodovino sprejemanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in ugotovila, da je bil amandma za to, da podatki o varnostnih in obveščevalnih službah niso javni, sprejet v tretjem branju in ni bilo nobene obrazložitve. Je pa zasledila razpravo v zvezi s 6. odstavkom 38. člena iz leta 2002, ki povozi vse odstavke prej. V njej so imeli razpravljavci in pisci amandmaja v mislih varnostno-obveščevalni službi, torej Sovo in vojaško obveščevalno službo. In Policija je varnostni organ.
38. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v 6. odstavku tako objavo dovoljuje in napotuje na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki določa izjeme. Za obveščevalno-varnostne službe je taka izjema tajnost podatkov, tudi za imena in priimke zaposlenih ter njihove plače. "Ni dvoma, da so vse plače uslužbencev pri obveščevalnih službah označene z neko stopnjo tajnosti. Imena in priimki nikoli niso javni in jih tudi nikoli nismo dajali v javnost," je jasna.
To isto izjemo bi po njenem mnenju morala upoštevati tudi Policija – in sicer za pripadnike specialne enote Policije ali za policiste, ki delajo pod krinko. "Če je Policija urejen sistem, mora imeti tako kot Sova ali vojaška varnostno-obveščevalna služba pogodbe o zaposlitvah, imena in priimke označene z eno od stopenj tajnosti. Če je to tako in je Hojs kljub temu to objavil, je brez dvoma storil kaznivo dejanje. Če tega nimajo, pa ima Policija velik problem. Kakor vem, je bilo razkritih 51 pripadnikov specialne policije," je pojasnila.
Pri Policiji bi po njenem mnenju lahko bil relevanten tudi 13. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem se ne sme objaviti podatkov o delovnih mestih in nazivih v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni v plačne razrede s kolektivno pogodbo. V tem zakonu je sicer več nedoslednosti, tudi to, da kolektivna pogodba za Policijo sploh ne določa plačnih razredov, pač pa je to uredba. "Ali je sistemizacija za te profile torej javno objavljena? Določen naziv delovnega mesta verjetno je, a če nekdo postane policist pod krinko, morajo obstajati drugi vzvodi, kako njegovo identiteto zaščititi. To lahko omogoča edino zakon o tajnih podatkih. In če tega na Policiji niso naredili in je Hojs dal to v javnost, je sicer ravnal zakonito, vendar pa izredno nespametno."
Po mnenju Pirc Musarjeve je tako zdaj bistveno vprašanje, na kakšen način Policija ščiti identiteto pripadnikov specialne enote in policistov pod krinko.
Teršek: Objava podatkov je velika manipulacija in splošno nevarna
Pravnik Andraž Teršek pa je zapisal, da je Hojsova objava velika manipulacija in tudi splošno nevarna, ker razkriva tudi imena oseb, ki opravljajo posebne naloge, ne le nalog uniformiranih policistk in policistov.
"Ravnanje kategorično odstopljenega ministra je po moji pravni oceni nezakonito. Prepričano zapišem, da gre tako za prekršek (o tem bo verjetno več ali vse povedala informacijska pooblaščenka), kot tudi za – previdno bom zapisal – obstoj utemeljenega suma o storitvi kaznivega dejanja (opazim možnost steka več kaznivih dejanj) in za obstoj dobrih stvarnih razlogov za ugotavljanje storjenega civilnega delikta."
Kot pravi, ne vidi v pravnem redu nikakršne zmede (na primer zaradi zakona o sistemu plač v javnem sektorju). "Zame zmede ni. O teh vprašanjih sem posredno pisal že pred leti. Na primer tudi glede primera 'javnosti študentskih anket' ipd. Delati, biti zaposlen v 'javnem sektorju' še ne pomeni biti 'javna oseba' in še ne pomeni pravnega bremena biti javno izpostavljen z osebnimi podatki. Niti najmanj."
Vse početje ministra Hojsa po Terškovem mnenju ponuja stvarno utemeljene razloge za začetek sodnih postopkov – množično. "O tem, kako se lahko ravna v primeru, ko javni funkcionar vlade krši ustavo in/ali zakon, so poučeni tudi poslanke in poslanci Državnega zbora RS. Ti vedo tudi, kako se ugotavlja 'politična odgovornost' in kaj to pomeni. Kratko, jedrnato in enostavno. Na papirju. Na njem sem temo izčrpal. S prakso pa naj se v tem primeru ukvarjajo drugi," je še zapisal.
KOMENTARJI (1188)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.