VIDEO: Pod 500 evrov ne sprejmite!

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je predstavila svoje zahteve glede minimalne delavske plače. Od nove vlade v ZSSS pričakujejo, da bo v najkrajšem možnem času zvišala minimalno plačo na najmanj 500 evrov neto. "Manj kot to naj za poln delovni čas in predvidene delovne rezultate ne sprejema nihče. Kot družba smo dovolj bogati, da bi lahko v razmeroma kratkem času dosegli ta cilj," je menil predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Kdaj se bodo plače dvignile, ni znal povedati, želi pa si, da bi se to zgodilo čim prej. "Mislim, da bi lahko že letos prišlo do nekaterih premikov." Novo vlado nameravajo takoj po formiranju povabiti na sestanek in oblikovati uraden predlog.

Minimalna plača po avgustovskem dvigu znaša 589,19 evra bruto oziroma okoli 424 evrov neto, je spomnil Semolič. Pri tem je opozoril, da je bil leta 2006 prag revščine določen pri 460 evrih, od takrat pa da se je zaradi inflacije gotovo zvišal. "Osnovna funkcija minimalne plače je zagotoviti dostojno najnižjo raven plače," je dejal. Razmere v državi zahtevajo zvišanje minimalne plače, saj takšne, kot so zdaj, ne omogočajo dostojnega življenja, so prepričani v ZSSS.

Gospodarstveniki odločno proti

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje, da je izjava ZSSS glede dviga na 500 evrov neto, kar bi pomenilo dvig bruto plače na 705 evrov bruto, nesprejemljiva. "Navedeno bi pomenilo dvig minimalne plače za celih 19,6 odstotka, kar je v času prihajajoče gospodarske krize popolnoma nesprejemljivo," je v odzivu zapisal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Sprememba ali sprejem novega zakona o minimalni plači bi po besedah Hribar Miliča pomenila korenit poseg v kolektivne pogodbe dejavnosti in porast stroškov dela, "ki so v Sloveniji že tako nad evropskim povprečjem, in to v trenutku, ko se gospodarski subjekti srečujejo z zmanjšanjem naročil, uvajajo krajši delovni čas in razmišljajo o številu presežnih delavcev". 

"Trenutno se pogovarjamo o tem, koliko ljudi bo izgubilo delo, ker slovensko ni konkurenčno," pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer in dodaja, da se skoraj vsi socialni transferji računajo glede na minimalno plačo, kar bi pomenilo še večji pritisk na državni proračun. Po njegovih besedah podjetja, ki dobro poslujejo, ne izplačujejo minimalnih plač; izplačujejo jih tista, ki so že tako v težavah. Nizke dohodke bi bilo po njegovem mnenju treba zvišati z davčno razbremenitvijo, ne pa z dvigom stroškov dela. 

Podobno generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole meni, da bi bilo treba minimalno plačo zvišati bodisi z višjimi davčnimi olajšavami ali z znižanjem prispevkov, nikakor pa ne z dodano obremenitvijo podjetij. Ob trenutni davčni ureditvi bi morala biti za 500 evrov neto plače bruto minimalna plača 705 evrov, strošek delodajalca pa bi znašal dobrih 826 evrov, je dejal Smole. "V sedanjih gospodarskih razmerah ne vidimo pravih možnosti, da bi lahko tako povečali obremenitev podjetij. Podjetja trenutno iščejo možnosti, kako ohraniti konkurenčnost," pravi Smole.

Vse več delavcev z minimalno plačo 

Po podatkih je imelo julija 2007 minimalno plačo 16.893 zaposlenih, leta 2008 pa se je število povzpelo na 23.250. Največ zaposlenih z minimalno plačo dela v predelovalnih dejavnostih (kar je 35 odstotkov vseh zaposlenih oziroma 8.535 delavcev). V proizvodnji tekstila prejema minimalno plačo 2.811 zaposlenih, najmanj takšnih pa je v proizvodnji farmacevtskih surovin, še poudarjajo v ZSSS. 

Po številu zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, sledijo različne poslovne dejavnosti (4.321 delavcev) in gradbeništvo (3.495 delavcev). V gostinstvu prejema minimalno plačo več kot tisoč oseb. V ZSSS še poudarjajo, da sta predelovalna dejavnost in gradbeništvo z največjim številom zaposlenih tudi največ prispevala h gospodarski rasti. 

Glede recesije je treba biti previden 

Semolič se je že konec septembra sestal z najverjetnejšim kandidatom za sestavo vlade Borutom Pahorjem. Takrat je zatrdil, da so stališča sindikatov glede fleksibilnosti trga dela znana. "Konkurenčnosti gospodarstva ne smemo graditi na zniževanju delavskih pravic na račun socialne varnosti. Če gremo po tej poti, pomeni to na globalnih trgih že vnaprejšnji poraz," je poudaril.