Kot je ob današnji objavi podatkov pojasnil statistični urad, je bilo aprilsko zvišanje povprečne plače v precejšnji meri posledica sprejetih ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, predvsem izplačil kriznega dodatka v skladu s prvim protikoronskim zakonom in veljavnimi kolektivnimi pogodbami. Prav tako statistika zajema le osebe, ki so prejele plačo iz sredstev delodajalca, zato na podatke vpliva čakanje na delo – medtem ko je bila v marcu večina zaposlenih oseb, ki je bila napotena na čakanje na delo, napotena le za pol meseca, je aprila to veljalo za celoten mesec.
V javnem sektorju se je sicer povprečna bruto plača za april v primerjavi s plačo za marec zvišala za 10,9 odstotka. V institucionalnem sektorju država se je zvišala za 13,9 odstotka. V zasebnem sektorju je bilo zvišanje skromnejše, in sicer 8,6-odstotno.
Povprečna bruto plača za april je bila najvišja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (2714,32 evra). Tudi zvišanje povprečne bruto plače za april v primerjavi z bruto plačo za marec je bilo v tej dejavnosti najizrazitejše, in sicer 27,9-odstotno.
Za več kot 20 odstotkov se je povprečna bruto plača za april zvišala še v dejavnosti gostinstvo (za 24,2 odstotka) in v drugih dejavnostih (za 20,5 odstotka).
Če bi se povprečna bruto plača za april izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi se glede na marčne podatke zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo za 30,5 odstotka, v dejavnosti gostinstvo za osem odstotkov, v drugih dejavnostih pa za 11,1 odstotka, je piše Surs.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.