Slovenija je na fiduciarni račun luksemburške Dresdener bank 3. januarja v skladu z Rimskim sporazumom izplačala zadnji obrok odškodnine za zapuščeno imetje italijanskih optantov v višini nekaj več kot pet milijonov dolarjev; skupno pa nekaj več kot 57 milijonov dolarjev.
Minister Rupel je na vprašanje, kaj bo storila Slovenija, če Italija ne bo črpala sredstev z omenjenega fiduciarnega računa, odgovoril, da je Slovenija svoje dolžnosti izpolnila. Dodal je, da je Italija že večkrat rekla, da bo prevzela sredstva s tega računa in da je imela doslej na voljo izgovor, da denar še ni v celoti izplačan. Sedaj italijanska stran nima ne razloga niti izgovora več, saj je Slovenija v celoti izplačala dolg in izpolnila vse pogoje, je dodal zunanji minister.
Vsebina in izvajanje sporazuma
Rimski sporazum sta leta 1983 sklenili takratna SFRJ in Italijo in določa obročno odplačevanje odškodnine za zapuščeno imetje italijanskih optantov v višini 110 milijonov dolarjev. Minister Rupel je ob tem poudaril, da je ta sporazum kot mednarodni pravni akt dokončno rešil vprašanje nepremičnin optantov iz nekdanje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Rimski sporazum določa, da bo izplačilo 110 milijonov dolarjev odškodnine izvršeno v 13 enakih letnih obrokih, začenši s 1. januarjem 1990. Rupel je še navedel, da je SFRJ plačala 17 milijonov dolarjev, Slovenija in Hrvaška pa sta kot naslednici Rimskega sporazuma 4. julija 1994 izmenjali noti o razdelitvi preostanka dolga, ki je znašal približno 93 milijonov dolarjev. V skladu z dogovorom naj bi Slovenija odplačala 62 odstotkov tega dolga (57.707.679 dolarjev), Hrvaška pa 38 odstotkov (okoli 35 milijonov dolarjev). Slovenija je 28. septembra 1994 z noto obvestila Italijo, da je pri luksemburški Dresdener bank odprla fiduciarni račun, na katerega je odplačevala svoj del dolga.
O slovensko-hrvaškem sporu z direktorjem WTO
Rupel je tudi spomnil, da je ob robu zasedanja komisije ZN za človekove pravice v Ženevi včeraj z generalnim direktorjem Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Mikeom Moorom govoril tudi o slovensko-hrvaškem sporu glede prevoza nafte preko Hrvaške in dodal, da mu je Moore "obljubil, da se bo podrobneje informiral o zadevi". Spomnil je tudi, da bodo v petek na svetu za trgovino z blagom WTO potekala nova posvetovanja Slovenije o tem vprašanju. Dodal je, da Slovenija od Zagreba čimprej pričakuje odgovor na seznam svojih zahtev, ki jih je izročila hrvaški strani na ponedeljkovem sestanku izvedencev v Ljubljani. Kolikor razume, tako minister, pa bo Hrvaška sprejela neko novo uredbo v roku 10 do 15 dneh in nekatere ukrepe spremenila. "Če bo naša stran z vsemi spremembami zadovoljna, se bo postopek pred WTO zaustavil, sicer pa se bo nadaljeval," je dejal.
Na vprašanje, kaj pomeni za nasledstvo minuli teden doseženi sporazum o državni skupnosti Srbije in Črne gore, je minister spomnil, da je Slovenija sporazum pozdravila, in ocenil, da glede vprašanja nasledstva ne bo nobene razlike. Sporazum "v bistvu ohranja vprašanje sukcesije v enaki obliki kot doslej", saj bo dejavnik nasledstvenih pogajanj namesto dosedanje ZRJ nosil ime Srbija in Črna gora, je pojasnil.
Napovedal je še, da se bo 27. marca mudil v Londonu na obisku na zunanjem ministrstvu, kjer se bo z ministrom za evropske zadeve Peter Hainom in svetovalcem za evropske zadeve v kabinetu premiera Steveom Wailom pogovarjal predvsem o zadnji etapi približevanja Slovenije EU, udeležil pa se bo tudi slovesnega odprtja novega poslopja slovenskega veleposlaništva v Londonu.
