Plača ali sindikalni boj

Predstavniki vseh slovenskih reprezentativnih sindikalnih central so danes na predsednika vlade Boruta Pahorja naslovili pismo. Po večmesečnih pogajanjih in javno izraženih zahtevah slovenskih delavk in delavcev so kot sprejemljiv kompromis ocenili delovno gradivo Zakona o minimalni plači, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo.

Menijo, da ta predlog predstavlja pomemben premik v smeri, da tudi v Sloveniji z zakonom končno določimo takšno višino minimalne plače, ki je vsaj na višini minimalnih življenjskih stroškov, obenem pa tudi omogoča postopni prehod na novo višino minimalne plače za tiste delodajalce, katerih obstoj bi bil lahko zaradi tega ogrožen ali bi to ogrozilo večje število njihovih delovnih mest. Sindikati se tudi strinjajo s tem, da nova višina minimalne plače začne veljati od 1. 1.  2010.

Sindikati negativno presenečeni

Vse reprezentativne sindikalne zveze in konfederacije v Sloveniji so ob prejemu delovnega gradiva zakona pozdravile spoznanje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in vlade RS, da poti iz ekonomske in socialne krize ne moreta graditi na revnih delavkah in delavcih, katerih dostojanstvo je načeto tudi zaradi krize, ki je niso povzročili oni, nosijo pa njene največje posledice.

Na pogajanjih v petek, 8. januarja 2010, sindikati niso bili presenečeni nad zahtevami delodajalskih organizacij, katerih predstavniki so sicer sporočili, da ne nasprotujejo predlaganemu zakonu, vendar so ga pripravljeni podpreti šele takrat, ko se bodo socialni partnerji dogovorili o celotnem paketu strukturnih reform, vključno z reformo trga dela.

Povsem negativno pa so bili presenečeni nad tem, da so te zahteve podprli tudi predstavniki slovenske vlade, vključno z ministrom za delo, družino in socialne zadeve, kjer so pripravili delovno gradivo Zakona o minimalni plači.

Dvig plače je prioriteta

“Gospod predsednik, s tem odprtim pismom vas želimo ponovno obvestiti, da je takojšen dvig minimalne plače za sindikate prioritetno vprašanje, ki ga je treba urediti takoj, ne glede na to, da pri tem vprašanju ni soglasja delodajalskih organizacij”.

S tem v zvezi so vlado opozorili tudi na določbe Konvencije Mednarodne organizacije dela o minimalnih osebnih dohodkih, ki omogoča, da država določi minimalno plačo tudi brez soglasja vseh socialnih partnerjev, če so izčrpane poti socialnega dialoga. Sindikati so še dejali, da ne odklanjajo nadaljnjih pogovorov o drugih področjih reform, ki jih najavlja vlada, glede Zakona o minimalni plači pa so vse poti socialnega dialoga izčrpane, še menijo.

Od vlade pričakujejo, da bo na naslednji seji sprejela predlog Zakona o minimalni plači in ga poslala v sprejem državnemu zboru. Na Pahorja in vlado se še obračajo z upanjem, da bodo dojeli stisko in načeto dostojanstvo velikega števila slovenskih delavk in delavcev in bodo ta teden sprejeli predlog zakona.

Če vlada ne bi sprejela predloga zakona, bodo sindikati prekinili socialni dialog pri sklepanju socialnega sporazuma in o vseh vprašanjih trga dela. Takšna morebitna (ne)odločitev vlade bo imela za posledico takojšen začetek priprav in izvajanje vseh oblik sindikalnega boja, še poudarjajo.