'Gorska lepotica' dobila svoj dan

Pismo o nameri za razglasitev dneva reke Soče je podpisano. "Slovenci imamo to veliko srečo, da imamo obilje razmeroma čistih voda," je dejal okoljski minister Žarnić ob tem dogodku. "Soča je eden naših nacionalnih biserov in simbolov ter mislim, da si kot taka zasluži večjo pozornost, kot pa ji jo namenjamo danes." Prireditve ob dnevu Soče bodo pripravljali po celotnem območju, kjer tečejo Soča in njeni pritoki, zato se bo pokroviteljstvo selilo od ene do druge severnoprimorske občine.

Slovenec v povprečju na dan porabi 117 litrov vode

Statistika pravi, da smo Slovenci v letu 2009 na prebivalca povprečno porabili 60 kubičnih metrov vode, več kot pol te vode je bilo porabljene v gospodinjstvih, in sicer povprečno 42 kubičnih metrov na člana gospodinjstva.

Poraba vode na člana gospodinjstva je bila v Sloveniji v 11 mestnih občinah zelo različna. Največ vode na člana gospodinjstva je bilo porabljene v občini Ljubljana, in sicer kar 60 kubičnih metrov. Sledijo Velenje s 54 kubičnimi metri porabljene vode na člana gospodinjstva, Kranj z 52 kubičnimi metri, Celje s 47 kubičnimi metri, Koper s 45 kubičnimi metri, Maribor in Nova Gorica s po 43 kubičnimi metri, Murska Sobota z 41 kubičnimi metri, Novo mesto in Ptuj s po 38 kubičnimi metri in Slovenj Gradec s 26 kubičnimi metri.

Poraba vode na člana gospodinjstva se od leta 2002 bistveno ne spreminja. V zadnjih sedmih letih se je skupna količina porabljene vode povečala za 0,2 odstotka, tj. na 85,4 milijona kubičnih metrov oz. na 42 kubičnih metrov vode na prebivalca ali približno na 117 litrov na dan na prebivalca v Sloveniji. Preostala načrpana voda se porabi v različnih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. V letu 2009 je to pomenilo 18 kubičnih metrov na prebivalca.

V letu 2009 so k odpadni vodi, zbrani v javnih kanalizacijskih sistemih, gospodinjstva prispevala 38 odstotkov te vode. Poslovni subjekti z industrijskimi dejavnostmi so prispevali 10,4 odstotka, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo manj kot odstotek, storitvene dejavnosti pa 5,5 odstotka. Druge vode, med katere prištevamo padavinske vode in zaledne vode, pa so predstavljale 46 odstotkov vseh odpadnih voda.

Količina zbrane odpadne vode iz gospodinjstev je bila v 11 mestnih občinah zelo različna. Največ odpadne vode na prebivalca je nastalo v občini Ljubljana, in sicer 60 kubičnih metrov, najmanj v občini Slovenj Gradec s 25 kubičnimi metri odpadne vode na prebivalca. Odpadne vode se delno prečiščujejo v čistilnih napravah. V letu 2009 je bilo prečiščenih 116 milijonov kubičnih metrov odpadne vode ali skupaj 57 kubičnih metrov odpadne vode na prebivalca. Preostalih 52 milijonov kubičnih metrov odpadnih voda je ostalo neprečiščenih. Količina prečiščene odpadne vode na prebivalca se je v času od leta 2002 do 2009 povečevala – skupno se je v teh sedmih letih povečala za 32,6 odstotka.

Podzemna voda je glavni vir pitne vode

Večji del pitne vode v Sloveniji zajema podzemna voda, vendar je njena kakovost ponekod že ogrožena. Večina vode iz javnega vodovoda se načrpa iz podzemnih virov. V letu 2009 – na to leto se nanašajo zadnji razpoložljivi podatki – je bil ta delež 97-odstoten. Iz površinskih voda se je za oskrbo s pitno vodo, predvsem zaradi njene slabe kakovosti, načrpa čedalje manj. V letu 2009 je bil ta delež le triodstoten.

Svetovni dan pod geslom 'Voda za mesta'

Kakovost vode je ključnega pomena za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi v mestih ter na podeželju. Prav tej temi je posvečen letošnji svetovni dan voda – z geslom Voda za mesta: odziv na mestni izziv. Kakovostna voda omogoča zdrave ekosisteme, s tem pa se hkrati izboljšuje tudi zdravje ljudi. Voda je vir življenja in skrb bi morala biti namenjena predvsem ohranjanju vseh njenih oblik ter njene kakovosti in ravnanju z odpadnimi vodami. Slovenija je bogata z vodnimi viri in se uvršča med vodno najbogatejše države v Evropi. Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. Glede na skupno količino vode na prebivalca skoraj za štirikrat presega evropsko povprečje.

Akcija Moč voda: Opozorilne table na poplavnih območjih

Agencija RS za okolje je ob svetovnem dnevu voda v sodelovanju z občino Ljubljana predstavila projekt Moč voda, s katerim želijo širšo javnost osvestiti o silovitosti narave, ki smo ji bili priča lanskega septembra. Namen projekta je povečanje ozaveščenosti o možnosti nastanka poplav, sobivanju z njimi in s tem povečanje samozaščite prebivalcev. V okviru akcije bodo na stavbe nameščali opozorilne tablice z oznako najvišje izmerjene gladine vode ob poplavah. S tem bo opozorilni namen tabel hitreje dosegel širši krog prebivalcev poplavno ogroženih območij. Prvo tablo so danes pritrdili na stavbo Osnovne šole Vič.

Čistilna akcija divjih odlagališč na Viču

Ekologi brez meja so ob svetovnem dnevu voda organizirali čistilno akcijo divjega odlagališča na Viču ter dela četrtne skupnosti Vič v Ljubljani, pri čistilni akciji pa se jim je pridružilo tudi nekaj zaposlenih na Simobilu. Član društva Ekologi brez meja Janez Matos je na novinarski konferenci pred čistilno akcijo dejal, da divja odlagališča predstavljajo "eno največjih groženj pitni vodi".

Pijmo vodo iz pipe!

Po podatkih organizacije European Federation of Bottled Water v Sloveniji na leto porabimo 56 litrov embalirane vode na prebivalca, čeprav smo ena redkih evropskih držav z dobro pitno vodo iz pipe. V Združenju za okoljsko komuniciranje in razvoj zelenih skupnosti (EcoGuerilli) zato s kampanjo Pijem vodo iz pipe spodbujajo širšo javnost k pitju vodovodne vode, s tem pa tudi k zmanjševanju plastičnih odpadkov ter cenovno ugodnejši izbiri. Voda iz pipe je od 250-krat do 1000-krat cenejša od vode v plastenkah.

Voda za energijo, energija za vodo!

Voda in energija sta kritična elementa za blagostanje človeštva in sta neločljivo povezana. V prihodnosti se bo potreba po obeh še povečevala, zato bodo nujni razvoj tehnologije za ustvarjanje zalog, učinkovita raba, za vse to pa tudi ustrezne zakonske podlage, so ugotavljali udeleženci konference Voda za energijo, energija za vodo, ki jo je ob svetovnem dnevu voda v Ljubljani pod okriljem Zelene skupine pripravilo zunanje ministrstvo.

Ker se svetovna populacija veča in tudi zaradi gospodarskega razvoja, bodo potrebe po vodi in energiji naraščale. To se bo izrazilo v večji uporabi fosilnih goriv, kar pa bo znova pomenilo večje povpraševanje po vodi. Poleg tega uporaba fosilnih goriv predstavlja glavni vzrok globalnega segrevanja, klimatske spremembe pa negativno vplivajo na zaloge vode. Za zagotovitev teh se bo spet povečalo povpraševanje po energiji, je napovedal zunanji minister Samuel Žbogar.

Ta "zlobni" krog je treba prekiniti, je pozval. V tem kontekstu je spomnil na t. i. zeleno ekonomijo – novo paradigmo, ki poskuša najti ravnotežje med gospodarsko rastjo in okoljsko vzdržljivostjo. Uspešen prehod na nizkoogljično družbo po njegovih besedah temelji na zamenjavi fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije.