Znani so rezultati Pise - mednarodne raziskave, ki poteka v državah OECD med učenci, starimi 15 let - v Sloveniji torej med učenci prvih letnikov gimnazij in srednjih šol. V najnovejši raziskavi so preverjali predvsem bralno pismenost, medtem ko sta imeli matematična in naravoslovna nekoliko manjšo vlogo.
Slovenski učenci so se znova uvrstili visoko, na 21. mesto in zbrali 495 točk pri bralni pismenosti - v primerjavi s prejšnjo raziskavo iz 2015, ko so na tem področju zbrali 505 točk. Se je pa močno povišal rezultat iz leta 2009, ko se je Pisa nazadnje osredotočila predvsem na bralno pismenost - takrat smo se namreč uvrstili pod povprečje OECD.
Pri matematični pismenosti so slovenski učenci tokrat dobili 509 točk, pri naravoslovni pa 507 - kar je nekoliko manj kot na prejšnji raziskavi, ko so pri naravoslovni pismenosti dosegli 513 točk, pri matematični pismenosti pa 510 točk. A Slovenija se še vedno uvršča med boljše države, dosegla je rezultate nad povprečjem OECD - ta je na področju matematične in naravoslovne pismenosti 489 točk, na področju bralne pa 487.
Na vrhu lestvice so, podobno kot v preteklih letih, azijske države Singapur, Kitajska, Hong Kong, sledijo Estonija, Kanada, Finska in Irska. Tik pred Slovenijo so se uvrstili nemški učenci, medtem ko so hrvaški s 479 točkami na 29. mestu.
Rezultati raziskave tako potrjujejo visoko matematično pismenost slovenskih učencev, naravoslovna pismenost slovenskih 15-letnikov je v vseh dosedanjih krogih raziskave nadpovprečna, a primerjave s predhodnimi krogi raziskave kažejo na majhen negativen trend.
Pri bralni pismenosti so slovenski 15-letniki leta 2015 pokazali občutno izboljšanje glede na prej podpovprečne rezultate iz let 2009 in 2012, a so tokratni rezultati glede na leto 2015 nekoliko nazadovali. Kljub temu pa ostajajo nad povprečjem OECD, je na današnji novinarski konferenci pojasnila Klaudija Šterman Ivančič iz Pedagoškega inštituta, ki je izvedel slovenski del raziskave.
Glede na prvi krog raziskave v Sloveniji iz leta 2006 je tako leta 2018 bralna pismenost 15-letnikov enaka, matematična pismenost izboljšana in naravoslovna pismenost nekoliko nižja, kažejo rezultati raziskave.
Berejo le, če morajo
Razlike pa obstajajo tudi po spolu. Namreč dekleta so v bralni in naravoslovni pismenosti dosegala boljše rezultate od fantov.
Slovenski učenci v primerjavi z vrstniki po svetu izražajo nižjo motiviranost. Leta 2018 uživanje oziroma zadovoljstvo mladih v branju glede na podatke iz leta 2009 ostaja podpovprečno. Pri tem se je zvišal delež deklet, ki odgovarjajo, da berejo le, če morajo. Kot je pojasnila Šterman Ivančičeva, ima na uživanje v branju pomemben učinek zaznava navdušenja učitelja slovenščine pri poučevanju. Učenci so odgovarjali o tem, kako pri učiteljih materinščine zaznajo oporo, navdušenje pri poučevanju in spodbudnost povratne informacije, in glede na druge države so podali precej nizke odgovore.
Raziskava je pokazala, da so učenci več kot tri ure na dan na spletu, kar je za uro več od leta 2012.
Pisa meri matematično, bralno in naravoslovno pismenost, na vsake tri leta je poudarek na eni izmed pismenosti. Njen namen je merjenje ''pripravljenosti na življenje'' in kompetenc učencev oziroma poskuša zajeti podatke o kompetentnosti učencev, ki jih ti potrebujejo za svoje življenje.
Raziskava tako ni usmerjena na merjenje šolskih učnih programov, temveč ugotavlja, kako lahko učenci sposobnosti, ki jih pridobijo v šoli, uporabijo v lastnem življenju. Pise prav tako ne zanima posamezni učenec oziroma kako dobro je le-ta rešil test, ampak se rezultati povzamejo na celotno državo – in tako pokaže posameznim državam, kako učinkovit je njihov izobraževalni sistem. Oziroma kaže na podobnosti in razlike med posameznimi izobraževalnimi sistemi po svetu.
A za Piso in njene raziskovalce šolski sistem posamezne države ni uspešen zgolj na podlagi dobrih rezultatov, ki jih učenci dosegajo na testih - ampak če so vsi učenci iz vseh okolij uspešni na testu.
KOMENTARJI (209)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.