Predsednica, ki je danes na obisku na Dunaju, je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo priznala, da je Slovenija glede Avstrije bolj občutljiva, ker gre za sosednjo državo. Je pa dala vedeti, da računa na avstrijskega kolega Alexandra Van der Bellna, s katerim deli podobna stališča. Kot je dejala, so pristojnosti predsednikov v parlamentarnih demokracijah omejene, a predsedniki so tisti, ki vladajočim strankam nalijejo čistega vina in jim morajo povedati, če zaidejo s poti.
Na vprašanje, ali svobodnjake (FPÖ) vidi kot skrajno desno stranko, je Pirc Musarjeva dejala, da je "takšna preteklost te stranke", ter spomnila na nekdanjega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Je pa po njenih besedah iz vrst FPÖ v zadnjem času slišati tudi bolj pozitivne izjave glede Slovenije. Zato upa, da se bo FPÖ zavezala "politiki 21. stoletja".
Predsednica republike je pozvala tudi k okrepitvi prizadevanj za zaščito slovenske skupnosti v Avstriji, med drugim na področju izobraževanja. Na vprašanje, ali bi Slovenija v primeru poslabšanja razmer notificirala nasledstvo avstrijske državne pogodbe (ADP), je Pirc Musarjeva odgovorila: "To je nekaj, kar imamo vedno v mislih". Je pa dejala, da želijo v Ljubljani počakati na poteze nove vlade na Dunaju.
Bila je tudi kritična do načrtov vlade na avstrijskem Štajerskem pod vodstvom FPÖ, ki želi deželno himno, ki opeva tudi ozemlje Slovenije, zapisati v deželno ustavo. "Upam, da ne mislijo resno," je dejala in posvarila, da to v Sloveniji ne bi bilo dobro sprejeto. Ob tem je poudarila, da sta suverenost in ozemeljska celovitost "alfa in omega" mednarodnih odnosov. Načrte štajerske deželne vlade pa je primerjala z načrti ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede priključitve Grenlandije, češ da je v obeh primerih jasno, kje potekajo meje.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.