Pirc Musarjeva: Naša dolžnost je povezovanje z državami, ki ne želijo biti tiho

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je danes v nagovoru na posvetu diplomacije na Brdu pri Kranju pretežno posvetila globalnim političnim razmeram. Dejala je, da kot civilizacija "še nismo opravili miselnega preskoka, v katerem bi mednarodno skupnost soustvarjali na podlagi vladavine mednarodnega prava, trajnostnega razvoja in varstva človekovih pravic". Ob tem je izpostavila številne žrtve vojn v Ukrajini in Gazi.

Omenila je še zamenjavo vlade v Washingtonu, kjer bo oblast januarja prevzel novoizvoljeni predsednik Donald Trump. "Že zdaj slišimo svarila, da bomo v Evropi [...] morda morali izbirati: ali sodelovanje z ZDA z našo popolno prilagoditvijo njeni zunanji politiki ali priprava na posledice, če tega ne bomo storili," je dejala predsednica.

"Tako omejena zunanja politika nas vodi zgolj v območje obračuna med velesilami, ki v času nastajanja multipolarnega sveta želijo zadržati zase oziroma osvojiti kar največji delež, ob stran pa postavlja resnične probleme, ki neposredno ogrožajo napredek naše civilizacije," je menila.

Zavzela se je za "koalicijo miru in sodelovanja" med članicami Združenih narodov, ki ne želijo biti žrtve rivalstva velesil in "so nekako neuvrščene [...], a hkrati močno uvrščene kot zagovornice miru, mednarodnega prava in multilateralizma". Ob tem je menila, da je Slovenija na tem področju dovolj samozavestna in ima svojo avtonomijo. Somišljenikov pa po njenem ne gre iskati samo med zavezniki, temveč po vsem svetu.

Poudarila je tudi pomen znanja, ki ga potrebujemo za "samozavesten in avtonomen nastop v mednarodnih odnosih". Pri tem se je posebej zahvalila ekipi na stalnem predstavništvu ZN v New Yorku in izrazila ponos nad delovanjem Slovenije v prvem letu članstva v Varnostnem svetu ZN.

Novo strategijo slovenske zunanje politike, ki jo je vlada potrdila v sredo, je označila za "najmanjši skupni imenovalec interesov naše države". Ob tem je sicer opozorila, da Slovenija nima izdelane zunanjepolitične strategije do "niti ene od najvplivnejših držav sveta, kot so Brazilija, Indija, Kitajska in – ko bodo to dopuščale okoliščine – Ruska federacija".

Poleg strategije do območij interesa, kot je Zahodni Balkan, bi morali po njenem imeti tudi strategijo do vzhodne Azije, jugovzhodne Azije in Afrike, kjer bodo "prihodnja težišča mednarodnega dogajanja". Poudarila je tudi pomen gospodarske diplomacije, ki da odpira številna vrata.

"Naša diplomacija je majhna. Zato je še toliko pomembneje, da je vrhunska. Slovenija [...] mora sistematično graditi profesionalno, državi privrženo diplomacijo, ne glede na to, kdo je na oblasti. Mi si lahko privoščimo samo diplomacijo, ki je utemeljena na meritokraciji in je ne ovirajo delitve ali partikularni interesi," je še dejala predsednica.

Dodala je, da moramo v Sloveniji vztrajati pri tem, da sta "naravno stanje mir in sodelovanje, ne pa konflikti in izključujoče tekmovanje". Izpostavila je tudi "pravico in dolžnost ne biti tiho", kar po njenem pomeni glasno zagovorništvo in prizadevanje za uresničevanje skupnih vrednot in norm, ki so temelj sodobne mednarodne skupnosti.