Pirc Musarjeva: Slovenija bo podnebno varnost uvrstila na vrh programa

Pirc Musarjeva zaključuje svojo udeležbo na 28. konferenci Organizacije združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28), danes pa je nastopila kot osrednja govornica na spremljevalnem dogodku Krepitev celovitih ukrepov za obravnavo podhranjenosti in podnebnih sprememb: medgeneracijski dialog presečne narave. "Različni konflikti po svetu nas ostro opominjajo, da okolja in hrane nikoli ne bi smeli uporabljati kot vojnega orožja. Mednarodna skupnost mora takšne poskuse najostreje obsoditi in sankcionirati – predvsem pa preprečiti," je opozorila. Na dogodku so voditelji razpravljali tudi o pospešitvi ukrepanja na področju vode in podnebja, Slovenija pa je v svetu prepoznana kot ena izmed redkih držav, ki ima pravico do čiste vode vpisano v ustavo. 

Zavzela se je tudi za redne medvladne konference o vodi, čimprejšnje imenovanje posebnega odposlanca Združenih narodov za vodo, k čemur je pozvala že marca letos v New Yorku, ter sprejetje strategije Združenih narodov za vodo.

Napovedala je tudi, da bo Slovenija podnebno varnost uvrstila na vrh programa, ob tem pa izpostavila čebelarstvo kot odličen primer celostnega pristopa k ekosistemom, hrani in miru, saj so edinstveno uspešno sredstvo za opolnomočenje ranljivih družbenih skupin na nestabilnih območjih, ki so jih prizadeli konflikti. "Ob predstavitvi Deklaracije o podnebju, pomoči, okrevanju in miru čez eno uro bo Slovenija najavila svoj največji razvojni projekt v zgodovini, s katerim bo skupnostim na nestabilnih čezmejnih afriških območjih pomagala pri prilagajanju podnebnim spremembam z obnovo ekosistemov in čebelarstvom," je sporočila.

Poleg tega se je Pirc Musarjeva srečala tudi s slovensko skupnostjo, ki živi in deluje v Združenih arabskih emiratih. Srečanje je priredila veleposlanica Natalia Al Mansour, Pirc Musarjeva pa je izrazila veselje, da so Slovenci in Slovenke ustanovili Društvo Slovencev v Emiratih. 

Ob tem dogodku je imela priložnost videti svoje kolege, med drugim se je srečala z brazilskim predsednikom Ignaciom
Lulo, črnogorskim predsednikom Jakovom Milatovićem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, izraelskim predsednikom Isaacom Herzogom, kosovsko predsednico Vjoso Osmani, madžarsko predsednico Katalin Novak, slovaško predsednico Zuzano Čaputovo, srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom ter premierkami Islandije Katrin Jakobsdottir, Estonije Kajo Kallas, Danske Mette Fredriksen in Italije Giorgio Meloni.