Pirc Musarjeva naj ne hodi v KC

Zdravstvena stroka informacijsko pooblaščenko poziva, da ustavi svoje posege v zasebnost bolnikov in 7. septembra ne pride na napovedani obisk v Klinični center Ljubljana. Predstojnik Inštituta za sodno medicino Jože Balažic je na skupni novinarski konferenci predstavnikov zdravniške zbornice, društva, medicinske fakultete in drugih predstavnikov stroke napovedal, da bodo v bran etike in medicinske deontologije posegli tudi po upravnem sporu.

Balažic se je ob tem skliceval na kontinentalno evropsko pravo, ki po njegovih besedah pravi, da "tam, kjer velja etična norma, naj se zakon umakne". Opozoril je, da zdravnike k varovanju zasebnosti pacientov med drugim zavezuje tudi zakon o zdravniški službi.

Izdajanje zasebnih zdravstvenih podatkov pacienta "tretjim" osebam bi bilo po njegovem mnenju sprejemljivo le, če bi bolnik svojega zdravnika odvezal od zaveze zaupnosti, ki velja med pacientom in zdravnikom.

Pirc Musarjeva: Postopek je treba speljati do konca

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je ta poziv ocenila kot nekorekten. Kot prekrškovni organ morajo postopek speljati do konca. Njen urad je prejel tri prijave, da pristojni v Kliničnem centru niso pridobili pooblastila pacienta za sodelovanje v kliničnem testiranju zdravil in Pirc Musarjeva poudarja, da namerava postopek speljati do konca.

Če bi sprejela poziv stroke, bi kršila zakon, je odgovor Pirc Musarjeve, ki poudarja, da nameravajo v njenem uradu do konca preučiti zadevo in ugotoviti, ali je dejansko prišlo do kršitev.

Balažic je sicer danes dejal, da so poleg zdravstvenih delavcev in pacienta samega do vpogleda v njegovo kartoteko upravičeni le še organi pregona v primeru, da gre za preiskovanje kaznivega dejanja. Prekrškovni organ pa po prepričanju Balažica to ne more zahtevati.

Kot primer je navedel pisanje Tineta Velikonje, ki je v svojem članku obelodanil podrobnosti o zdravstvenem stanju predsednika države Janeza Drnovška in poslanca v evropskem parlamentu Lojzeta Peterleta. Pisanje Velikonje bi lahko bil le prekršek, za katerega pa po prepričanju Balažica ni mogoče zahtevati vpogleda v osebne podatke. Pirc Musarjeva se z njim ne strinja in pojasnjuje, da bi s pregonom lahko začeli šele po pregledu zadeve, torej če bi pri pregledu kartotek omenjenih oseb ugotovili, da je Velikonja objavil verodostojne podatke.

Zakonodaja premalo jasna

Predsednik zdravniškega društva Pavel Poredoš je na današnji novinarski konferenci, na kateri so stališče zdravstvene stroke predstavili še strokovna direktorica KC Aleksandra Markovič, predsednik zdravniške zbornice Vladislav Pegan in predsednik komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj, menil, da zakonodaja kar se tiče posredovanja zdravstvenih podatkov pacientov "ni tako zelo jasna" in ocenil, da gre za različne stopnje zaupnosti podatkov.

Vsi zdravstveni delavci, pa tudi administrativno osebje, ki obravnava določenega pacienta, imajo dostop do njegovih osebnih podatkov. A vsi so zavezani molčečnosti, je poudaril Poredoš. Strinja se, da sistem ni idealen, a se po njegovem prepričanju ravno v zadnjih letih izboljšuje. Pirc Musarjeva pa je nasprotno opozorila, da prejemajo največ prijav za kršitve ravno v zdravstvu.