Pirc Musarjeva kritična do predlaganih ustavnih sprememb

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar premierja Boruta Pahorja v javnem pismu sprašuje, zakaj je vlada pri pripravi ustavnih sprememb s seznama organov, ki lahko zahtevajo ustavno presojo zakona, izključila Informacijskega pooblaščenca. S tem po njenem vlada Informacijskemu pooblaščencu neupravičeno jemlje nekaj, kar je pridobil že v času prejšnje vlade.

Možnost, da lahko Informacijski pooblaščenec kadar koli zahteva ustavno presojo posameznega zakona, je po mnenju Pirc Musarjeve potrebna predvsem zato, ker se zakonodajalec večkrat premalo zaveda pomena in zmožnosti modernih tehnologij in sprejema neustavne zakone, ki ne upoštevajo osnovnega pravnega načela, to je načela sorazmernosti.

Prepričana je, da ima Informacijski pooblaščenec vse tiste lastnosti, ki bi jih moral po mnenju predlagatelja ustavnih sprememb imeti organ, ki ima pravico vložiti presojo ustavnosti posameznega zakona. To je, da gre za organ, ki ima posebno vlogo v sistemu državne oblasti, bodisi da gre za organ, ki ima poseben pomen za uresničevanje pravne ali socialne države oziroma varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. "Upam si trditi, da pooblaščenec pooseblja vse to," je zapisala.

Informacijski pooblaščenec ne prispeva k sodnim zaostankom

Pooblaščenec v zadnjih letih po njenem tudi v ničemer ni prispeval k sodnim zaostankom, kar sicer kot glavni argument za spremembe ustave navaja predlagatelj, ministrstvo za pravosodje. "V šestih letih obstoja je vložil le sedem zahtev, v letu 2009 nobene," navaja. Dodaja še, da so zahteve za presojo ustavnosti "pomembno orodje za tlakovanje poti pravne države in spoštovanja temeljnih človekovih pravic".

Ministrstvo za pravosodje v predlogu sprememb po navedbah Pirc Musarjeve ni obrazložilo, zakaj pooblaščencu odvzema možnost vlaganja zahtev za presojo ustavnosti, zato k temu, da to zdaj stori, pooblaščenka poziva predsednika vlade. Poziva ga tudi, naj še enkrat razmisli, ali je prav, da pooblaščenca ni "med tistimi, ki bi morali imeti dostop do vrhovnih braniteljev človekovih pravic in pravne države, torej do ustavnih sodnikov". Pričakuje pa tudi podporo poslancev.

Kot je znano, je vlada v četrtek sprejela predlog za začetek postopka za sprememb treh členov ustave. Ena izmed sprememb krči seznam organov, ki lahko na ustavno sodišče kadar koli vložijo zahtevo za oceno ustavnosti posameznega zakona, na seznamu pa ni več Informacijskega pooblaščenca.