Pirc Musarjeva nagovorila DZ, v dvorani ne vlade ne SDS

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poslance Državnega zbora na lastno pobudo nagovorila drugič od nastopa funkcije. Kot je namreč napovedala že kmalu po nastopu mandata, si želi vsako leto ob koncu leta nagovoriti državni zbor. Nastop pred DZ na lastno pobudo predsedniku republike omogoča poslovnik DZ. Skladno s tem je prva točka na dnevnem redu decembrskem seje predsedničino mnenje in stališče, "povezano z oceno odpornosti Slovenije pri odzivu na spremembe in izzive doma ter v svetu".

Celotna poslanska skupina SDS je tik pred začetkom predsedničinega nagovora zapustila dvorano Državnega zbora. 

Pirc Musarjeva je uvodoma kot enega velikih globalnih izzivov izpostavila komuniciranje na družbenih omrežjih. "Danes je tako 'v imenu svobode govora' prenekaterim uporabnikom družbenih omrežij povsem sprejemljivo, če kdo, brez resnih in preverljivih virov informacij, Slovenijo prikazuje kot nevarno državo, kjer migranti kot lačne zveri na vsakem vogalu prežijo na nič hudega sluteče Slovenke in Slovence. Ali če se neenako misleče posameznike, ki so se pripravljeni javno izpostaviti in biti glasni v dobro skupnosti, diskreditira na vse mogoče načine. Ovira ni niti norčevanje iz telesnega videza, kroničnih boleznih, spola, priimka in tako naprej. Javni diskurz je do žensk, ki se izpostavijo s kritiko dogajanja v državi, vse prevečkrat hudo žaljiv, celo mizogin," je dejala predsednica, ki je poudarila, da je to nesprejemljivo.

Med drugim je izpostavila tudi objavo domačih naslovov sodnikov in sodnic na družbenih omrežjih "z implicitnim pozivom na linč". Opozorila je, da je to kaznivo in zavržno dejanje. "To, da najvidnejši politiki aktivno spodbujajo odpor proti pravosodju, policiji in drugim institucijam pravne države, tako da jih označujejo za 'krivosodje' in 'farso', pa je nevarno," je dodala. Poudarila je, da ne smemo dopuščati zaničevanja pravosodnega sistema, "četudi je posameznik še tako nezadovoljen z njegovim delovanjem". 

Nosilce oblasti je pozvala, naj bodo zgled spoštljivega komuniciranja, spoštovanja načel pravne države in odločitev sodišč ter drugih nadzornih institucij. "Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami, je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno," je dejala. 

Opozorila je tudi na porast nasilja: medvrstniškega, nasilja nad ženskami in starejšimi. Pozvala je k sistematičnemu raziskovanju razširjenosti in pojavnih oblik nasilja ter krepitvi sistema boja proti nasilju, varstva žrtev nasilja in preprečevanja vzrokov zanj. "In, prosim, omejimo uporabo mobilnih telefonov v šolah ter vseh okoljih, kjer poteka delo z ranljivimi skupinami. Ne bomo prvi na svetu," je prepričana.

V nadaljevanju se je dotaknila tudi podnebne krize, saj bo leto 2024 prvo polno leto povišanja globalne povprečne temperature za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnijo. "K podnebni krizi nismo vsi prispevali enako in tudi posledice niso za vse enake, čeprav jih bomo prej ali slej občutili vsi. Tudi v Sloveniji jih že vidimo in čutimo. Mlajši prebivalci Slovenije skorajda ne poznajo več belega božiča. V dveh letih smo doživeli najprej sušo in požare, potem uničujoče poplave, ko sta bili pod vodo dve tretjini Slovenije," je naštela.

Opozorila je, da je treba premisliti o ekonomskem modelu, ki gospodarsko rast vidi kot "edino zveličavno". "Živeti z več, v iluziji, da zato živimo bolje, je moto in voda na mlin potrošništva, temelječega na večjih potrebah po energiji, večjem izkoriščanju naravnih virov ter nenehnem zviševanju dobička za lastnike. Živeti z manj, a bolje, pa je recept za preživetje naše civilizacije," je dejala. Izpostavila je tudi posledice podnebne krize na prehransko varnost, reševanje energetske revščine in previdnost ter transparentnost pri velikih investicijah, kot je jedrska energija. Poudarila je, da mora biti vsaka politika, ki se ukvarja s to perečo problematiko, nadstrankarska, medgeneracijska in dolgoročna.

Dotaknila se je tudi zdravstva in skrbi za starejše. "Privatizacija zdravstva ni odgovor na reševanje težav. Ne želimo živeti v državi, kjer morajo posamezniki vzeti kredit, da poskrbijo za svoje zdravje. Žal se to že dogaja. Prišli smo celo tako daleč, da nekateri zasebni zdravniki kar sami prek partnerske banke ponujajo kredite za financiranje njihovih zdravstvenih storitev," je dejala predsednica republike. 

Izpostavila je tudi kadrovske težave, ki da otežujejo izvajanje javnih storitev na področju zdravstva in skrbi za starejše. "Pohvalno pa je, da se je vlada problema lotila odločno, s sklenjeno plačno reformo za javni sektor, prenovljeno strategijo na področju priseljevanja ter strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije. Pomemben ukrep je tudi podaljšanje interventnega zakona za hitrejši vstop tujcev na trg delovne sile. O vsebini zakonov, strategij in o predvidenih ukrepih, predvsem pa poteku in uspešnosti njihovega uresničevanja, mora biti javnost dobro obveščena. Le tako bo mogoče omejiti silno negativno energijo, uperjeno proti tujcem, ki jo gojijo populisti tako v Sloveniji kot širše v Evropi. Njihova nestrpnost namreč neposredno škoduje potrebam naše skupnosti," je dejala. 

Poudarila je, da imajo lahko priseljenci pozitivno vlogo pri razvoju skupnosti. "Od časa, ko je bila Slovenija del nekdanje Jugoslavije, in ves čas samostojnosti, je postala uspešna in bogatejša tudi zaradi priseljencev, ki so svoje priložnosti in kariere ustvarjali v naši državi. Imejmo to v mislih, ko sprejemamo in izvajamo politike zaposlovanja in vključevanja tujcev ter članov njihovih družin, tudi šoloobveznih otrok, ki jim bo Slovenija v prihodnosti lahko postala domovina," je dejala in spomnila tudi na 'sramotno pogavje v tej zgodovini' – izbrisane. 

Na koncu se je dotaknila še mednarodnih odnosov Slovenije, za katere ocenjuje, da so v dobrem stanju. Izpostavila je nekaj dosežkov, kot so dobri sosedski odnosi in slovenski predlog skupne izjave o boljši zastopanosti žensk na vodstvenih položajih v Združenih narodih. Spomnila je, da je izjavo podprlo več kot 80 držav članic OZN. 

Kot večje izzive na mednarodnem področju je izpostavila Izrael in Rusko federacijo, ki da "sta si v marsičem različni državi, imata pa nekaj skupnega – obe grobo kršita Ustanovno listino Združenih narodov". "Slovenija je glede ravnanja obeh držav upravičeno odločna: obsoja rusko agresijo in obsoja nevzdržen odnos Izraela do civilistov v Gazi, ki ima vse značilnosti genocidnega ravnanja. Z žalostjo ugotavljam, da na politični ravni ravnanje izraelske vlade česa več kot verbalnih obsodb, ki jih izrazijo voditelji držav, skorajda ni deležno. Žal se to kaže tudi pri nebrzdanem negativnem odnosu Izraela do OZN, edine resnično globalne organizacije, kjer države obravnavajo politična vprašanja," je dejala Pirc Musarjeva. 

Pri tem je izpostavila dejstvo, da je Izrael agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem UNRWA označil za teroristično organizacijo, sekretarja Združenih narodov razglasil za nezaželeno osebo v Izraelu, v Libanonu pa napadel mirovno misijo ZN. Kot je dejala, so ta dejanja "prikaz sramotnega odnosa Izraela do OZN, organizacije, ki ji pravzaprav dolguje svoj nastanek". 

"Želim si, da bi drugo leto, ko bomo praznovali 80 let od konca druge svetovne vojne, našli mesto za pokop po vojni pobitih. Soglasje, da je to potrebno storiti, imamo," je še dejala predsednica, ki ugotavlja, da smo v Sloveniji najbolj enotni v športu, ko "naša dekleta in fantje zmagujejo". 

Kritike do odsotnih 

Poslanske skupine, ki so spremljale današnji govor predsednice, so kritične do tistih, ki jih tokrat ni bilo v dvorani. 

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik ocenjuje predsedničin nagovor kot korekten. "Nagovor predsednice ni bil samo kritičen, tudi določene zadeve je pohvalila, je pa verjetno tudi namen takšnih nagovorov, da predsednica na nek način postavi ogledalo celotni politiki - koaliciji, vladi in celotni politiki," je dejal. Ob tem obžaluje, da poslanci SDS tega nagovora niso poslušali. "Navsezadnje je predsednica države tudi njihova predsednica, tako da bi si želel predvsem v tistem delu, ko je govorila o enotnosti, da se predvsem desna stran parlamenta zaveda, da je enotnost še kako pomembna," je dejal.

Namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi je kot dobre iztočnice za nadaljnji razmislek izpostavil predsedničine izjave glede omejevanje uporabe mobilnih telefonov v šolah in podnebnih sprememb. "Izbor tem se mi je zdel korekten, tudi njen začetek, da živimo v eni najbolj varnih držav na svetu, se mi je zdel primeren," je dejal.

Glede njenih besed o guvernerju Banke Slovenije se je strinjal, da je treba najti skupno pot. "Morda smo bili v tej državi nekoliko razvajeni s tem, da so bili prejšnji predsedniki zelo dobri v usklajevanju predlogov, ki so jih pošiljali v državni zbor. Pa ni to kritika te predsednice, daleč od tega, ampak mogoče priznanje prejšnjim predsednikom, da so to opravljali zelo dobro. Verjamem pa, da bo z leti in meseci predsednica tudi uspela, da bodo imena, ki jih pošilja v državni zbor, tudi tu dobila zadostno podporo," je povedal.

Glede besed o neprimernih izjavah politikov, tudi predsednika vlade Roberta Goloba, se Žavbi ni želel opredeljevati. "Jaz teh stvari ne bom interpretiral, ker tudi ne bom govoril o tem, kako se mi zdi, da ona ni neodvisna v marsikaterem postopku, da se tudi na nek način opredeljuje do postopkov. Kot sem že večkrat javno povedal, se mi zdi nedostojno, da se nekdo na tako visoki funkciji vtika v konkretne take in drugačne upravne in pravne postopke, a pač to je njena interpretacija," je dejal.

Cigler Kralj: Zavzela je izjemno levo stališče

Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj meni, da že dejstvo, da predsednica republike nagovori DZ, kaže, da smo soočeni z nekaterimi izzivi, "ki jih je potrebno nagovoriti preko meja koalicije in opozicije". "A tisti, ki jim je bil govor najbolj namenjen, torej predstavniki vlade s predsednikom vlade na čelu in na drugi strani največja opozicijska stranka s predsednikom na čelu, niso bili v dvorani," je poudaril in dodal, da se mu to zdi zamujena priložnost.

Pri številnih temah je sicer predsednica po njegovih ocenah zavzela "izjemno levo" stališče. "Levo se je postavila pri poskusih omejevanja svobode govora pri družabnih medijih, levo se je postavila glede reševanja tako zapletenih odnosov, kot so Izrael in Palestina, ter še pri nekaterih drugih zadevah. Ji pa štejemo v dobro, da se je dotaknila tudi tega, da je nujno rešiti povojne poboje," je dodal.

Matej Tašner Vatovec iz Levice meni, da je predsednica izpostavila vsa ključna vprašanja ta trenutek. "Mislim, da je bilo vredno prisluhniti tudi tem besedam, predvsem, kar se tiče mednarodne situacije," je dejal. Odsotnost predstavnikov SDS v dvorani ga ni presenetila. "Zdaj so preokupirani z drugimi zadevami, kot so sodbe Janezu Janši in promocija njegove nove knjige za računalniki," je dodal.

Odsotnost predstavnikov vlade pa je po njegovih besedah popolnoma nesprejemljiva. "Mislim, da nek odnos med institucijami v tej državi mora obstajati, tako da mi je žal, da se je vlada odločila, da ni prisotna na tem nagovoru," je dejal.

Po ocenah predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je bil celoten govor zelo poveden, med drugim jo veseli, da je predsednica republike "opozorila na blatenje sodne veje oblasti in na dolžno spoštovanje, ki ga morata drugi dve veji oblasti izkazovati sodstvu". Glede odsotnosti poslanske skupine SDS je povedala, da z njo ni bila predhodno seznanjena. "To je pač njihova odločitev, na kar ne moremo vplivati. Zakaj so to izpustili, lahko samo domnevam, to je v bistvu bolj vprašanje za njih, predvidevam pa, da jim določene vsebine, ki jih je predsednica podala v svojem nagovoru, verjetno niso bile všeč," je ocenila. Tudi glede odsotnosti predstavnikov vlade je menila, da ni pravi naslovnik za vprašanje.

Predsednik SDS Janez Janša je v odzivu na X zapisal, da Nataša Pirc Musar ni njegova predsednica. "Ko je postala predsednica, je dejala, da ne bo molčala. Pričakovanja so bila visoka. Vendar je molčala, ko so poslanci prvič v zgodovini z glasovanjem odvzeli besedo poslancu opozicije in več kot 200.000 volivcem. Molčala je, ko so ukinili Muzej slovenske osamosvojitve ... Molči, ko se zlorablja državne institucije, policijo, tožilstvo, sodstvo - za obračune s politično konkurenco. Je pa zelo glasna, ko napada tiste, ki zlorabe oblasti kritizirajo. Ali ko brani vse tiste, ki takšno stanje omogočajo ali ustvarjajo," je med drugim zapisal.