Kako je Melania Trump sploh prišla do njene odvetniške pisarne? Nataša Pirc Musar pojasnjuje, da je dobila klic enega najbolj eminentnih ameriških odvetnikov za področje svobode izražanja in posegov v zasebnost, Charlesa Harderja, z vprašanjem: "Nataša, ali bi bila v timu za gospo Melanio Trump?" Meni, da se to ni zgodilo naključno; prepričana je, da so ameriški kolegi izvedli podrobno raziskavo, koga v Sloveniji izbrati. Je zelo organizirana in natančna, zelo dobro ve, kaj hoče, bolijo jo krivice, strne vtise o Melanii Trump. V Sloveniji smo se premalo zavedali, da je biti prva dama ZDA resen poklic, resna zaveza. Njena starša sta topla človeka, s katerima se je večkrat srečala.
Z voditeljem Urošem Slakom je spregovorila tudi o položaju žensk. Ženske ne želijo prednosti, ampak želijo zgolj enakopravnost. Sama osebno sicer nima izkušnje, da bi v preteklosti težje prišla do položajev, ki jih je zasedala, zato ker je ženska. Ocenjuje pa, da so ženske bolj skeptične do svojega znanja.
Vstop v politiko je ne zanima, ostala bo kritična opazovalka družbe
Jo zanima vstop v politiko? "Raje ne," odgovarja. Pravi, da je kritična opazovalka družbe. Bolijo jo stvari, ki so krivične, kot pravnico pa predvsem stvari, ki rušijo pravno državo. Upa, da se bo pogled slovenske politike na pravno državo spremenil. "To, kar se nam dogaja zdaj, je strup za pravno državo," poudarja. Kaj pa novi obrazi v politiki? "Robert Golob mi je všeč."
Dotaknila sta se tudi njene kritike vlade, ko je sprejemala ukrepe v času epidemije. Njene besede, da je šlo za "pravno huliganstvo", so težke. Temu prikimava, a pojasnjuje, da jih je izrekla po tehtnem premisleku. "Pravno huliganstvo je to, da se negira sistem, ustroj pravne države." Ne le, da politika ne posluša pravnih strokovnjakov, tudi epidemiologov ne. "Pravno huliganstvo je šlo v smeri sprejemanja neustavnih odlokov, medtem ko bi moralo biti vsakemu politiku jasnih le nekaj osnov znanja ustavnega prava, da se lahko v človekove pravice posega z zakonom," pojasnjuje. "Vladati z odloki je negacija pravne države."
V politiki pogreša kulturo dialoga. Posebej v predvolilnem času opaža negativno kampanjo. Po njenem mnenju grobo komunikacijo med politiki najpogosteje uporablja Aleš Hojs. "Je prvak v izbiri neprimernih besed." Nemalokrat pa je razočarana tudi nad premierjem Janezom Janšo. Želela bi si, da bi vsi trikrat vdihnili, preden bi izrekli žaljivke. Ob tem pa dodaja, da tudi na skrajni levi poziciji slišimo neprimerne besede.
Tudi sama je bila v preteklosti tarča groženj, a se ni umaknila. O tem pravi: "Meni se težko natakne nagobčnik. Iskrena sem v tem, kar počnem."
Kako gleda na vlogo predsednika države? Meni, da predsednik Borut Pahor funkcije ne jemlje dovolj odgovorno in resno. Večkrat bi se moral oglasiti, a je sposoben sklepati kompromise tudi za ceno človekovih pravic. O vsaki stvari bi moral imeti svoje mnenje.
Spregovorila je tudi o združenju ONA VE, s katerim želijo doseči, da bi se zastopanost žensk v medijih in na javnih prireditvah povečala na 40 %. Ta cilj ni preprost, poudarja.
In na koncu o bovlingu, o katerem govori kot o filtru in oazi.
Več o oddaji Ena na ena na Voyo.
KOMENTARJI (307)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.