Pirc Musarjeva: Brez ukrepanja postajamo soodgovorni za umiranje otrok v Gazi

Po besedah predsednice Nataše Pirc Musar je umiranje otrok v vseh vojnah nepopisna tragedija, ki se mora končati. Pobijanje civilistov v Gazi po njeni oceni ni več odgovornost le posamične države, temveč postaja "naša skupna odgovornost". Kot je dejala, gre namreč za napade na "našo skupno človečnost", so sporočili iz predsedniške palače.

"Mednarodno kazensko sodišče ima jasne vzvode za ukrepanje v primeru novačenja otrok v oborožene sile ali v primeru hudodelstev, ki so posebej uperjena zoper otroke," je izpostavila Pirc Musarjeva in dodala, da se slednje dogaja v Gazi, kjer dobro polovico prebivalstva predstavljajo mlajši od 18 let.

Predsednica je pozdravila začetek preiskave morebitnih zločinov Hamasa in Izraela v Gazi, ki jo je sprožil glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan, in izrazila podporo njegovemu delu. V luči tega je poudarila, da bo zbiranje in ohranitev dokazov zelo pomembno.

Nasilno uveljavljanje svojega prav na račun življenj otrok je po besedah predsednice nedoumljivo. "Pridružujem se generalnemu sekretarju ZN v pozivu obema vpletenima stranema k takojšnji prekinitvi napadov na civilno prebivalstvo in otroke Gaze," je zapisala in opozorila, da imajo tudi vojne svoja pravila.

Fajonova opozorila na grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava

Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) poudarila, da smo na območju Gaze priča kršitvam mednarodnega prava, zato je ključno vzpostaviti humanitarno premirje. Slovenijo in druge države EU skrbi, da bi se konflikt prelil na druge bližnjevzhodne države, ministrica pa namerava v kratkem obiskati regijo. Podrobnosti predvidenega obiska na Bližnjem vzhodu Fajon ni želela pojasniti iz varnostnih razlogov.

V odgovoru na vprašanja več članov odbora, ki jih je zanimalo stališče Slovenije in EU do več vidikov vojne med Izraelom in palestinskim skrajnim gibanjem Hamas, je Fajon poudarila, da gre za grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava. "Dejstvo je, da mednarodno humanitarno pravo ne dovoljuje uporabe civilistov za živi ščit, ne dovoljuje prekinitev oskrbe kritične infrastrukture, bolnišnic, ne dovoljuje stradanja ljudi in zato lahko rečemo, da gre za kršitve mednarodnega humanitarnega prava," je dejala.

Obstaja tudi sum storitve mednarodnih hudodelstev, o čemer pa morajo odločati mednarodna sodišča, v prvi vrsti Mednarodno kazensko sodišče, je poudarila ministrica. Preiskava dogajanja v Palestini je že v teku in se nanaša na domnevna vojna oziroma mednarodna hudodelstva od leta 2014, torej tudi sedanje dogajanje.

Pojasnila je, da so zunanji ministri EU uspeli poenotiti stališče, da je nujna humanitarna pomoč, humanitarno premirje in zaščita civilistov. Matej Tašner Vatovec (Levica) je ocenil, da je humanitarno premirje premalo in da je nujna prekinitev ognja. Poslanec SDS Andrej Hoivik je po drugi strani menil, da bi vsaka prekinitev ognja Hamasu dala možnost, da se na novo organizira in oboroži.

Na vprašanje, ali je mogoče uničiti Hamas in njegovo ideologijo, je Fajonova odgovorila, da je to težko, ker žrtve med civilisti, tudi otroki, ter zaprte bolnišnice spodbujajo terorizem na območju. "Mislim, da je z vsakim dodatnim napadom, z vsako dodatno civilno žrtvijo, vsakim ubitim otrokom ta jeza večja, zato je ključno vzpostaviti neko premirje in se nato pogovarjati, kako po tem," je dejala.

Opozorila je tudi, da je Hamas teroristična organizacija, katere cilj je uničenje Izraela, po drugi strani pa je zaskrbljujoče tudi naraščanje antisemitizma. Zato so se v EU strinjali, da so nujni pogovori z drugimi akterji v regiji, da razmere ne bi eskalirale in da bi se pogovarjali o rešitvi dveh držav, pri čemer mora biti aktivna tudi unija. Strinjali so se tudi, da ne dovolijo prisilnega preseljevanja Palestincev z območja Gaze ter se zavzemajo za krepitev palestinskih oblasti in nadaljnje delovanje ZN na območju.

"Delamo na tem, da konflikt ne bo izbruhnil v regijo," je poudarila in dodala, da pri tem sodeluje s Španijo, Belgijo, Luksemburgom in Irsko, ki imajo podoben pogled na konflikt in ga skušajo deeskalirati.

Več deset organizacij vlado poziva k prekinitvi stikov z Izraelom in uvedbi sankcij

Medtem je več deset organizacij in gibanj, med njimi prvopodpisano Gibanje za pravice Palestincev, danes v javnem pismu premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozvalo k prekinitvi diplomatskih stikov z Izraelom ter uvedbi sankcij proti tej državi. Pozvali so ju tudi, naj se konkretneje zavzameta za prekinitev napadov na Palestince.

Naslovnika in vlado so pozvali tudi, naj se zavzamejo za odpoklic slovenskih predstavnikov v Izraelu in prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. Pred tem so namreč ocenili, da so bili dosedanji pozivi slovenskega političnega vrha – med drugim k upoštevanju mednarodnega prava in vzpostavitvi humanitarnega premirja – premalo.

Kot so zapisali, od Slovenije "kot bodoče nestalne članice Varnostnega sveta ZN ter podpisnice ženevskih konvencij in Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida" pričakujejo več. "Predsednik vlade pravilno ugotavlja, da besede in pozivi Izraelu do sedaj niso dosegli opaznih sprememb, ampak da se razmere za vse Palestinke in Palestince zaostrujejo," so zapisali.

Kot so poudarili, k nujnosti ukrepanja zaradi izraelskega ravnanja v Gazi pozivajo profesorji mednarodnega prava s celega sveta, organizacije za človekove pravice pa opozarjajo na soodgovornost držav, ki vojaško pomagajo Izraelu.

Med drugim so opozorili, da Slovenija ni niti protestirala, ko Izrael ni dovolil vstopa v državo tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča. Prav tako ni uvedla embarga na vojaško trgovanje z Izraelom. "Zato ponavljamo: Slovenija – njeni politični predstavniki z močjo odločanja in ukrepanja – lahko storite in morate narediti več. O neukrepanju in neizpolnjevanju obveznosti bo sodila zgodovina in bodo odločala sodišča," so pristavili.