G. Čuk, se bojite ukinitve članarine? Bi Gospodarska zbornica brez nje sploh preživela?
Čuk: Legitimno je razmisliti o tem, ali so se spremenili razlogi in dejavniki, ki so vodili slovenski parlament, da je sprejel tako ureditev, ki je uvedla obvezno članstvo tukaj v Sloveniji. Vem, da je bil takrat razmislek, ali naj sledimo temu evropskemu modelu ali ne. Prevladalo je prepričanje, da naj Slovenija ima tak zbornični sistem, kot ga ima Italija, Avstrija, Francija, Španija, Nemčija, Nizozemska in še kdo.
Bi preživeli brez članarine ali ne?
Čuk: Zbornica mora imeti vire, če hoče realizirati vse te projekte in pa obveznosti, ki ji je zakonodajalec naložil.
Pintar: Najprej bi popravil to insinuacijo, da je obvezno članstvo evropski model. V Evropi sta uveljavljena oba modela, francoski z obveznim članstvom in močno kontrolo države, in angleški, ali kot mu pravniki rečejo anglo-saksonski, kjer gre za prostovoljni model. Drugo, če zbornice in ko zbornice dobijo javna pooblastila in začnejo voditi določene registre, si s tem tako ali tako zagotovijo neko članstvo. In tudi v primeru, če gremo na prostovoljno članstvo, ne bodo brez registrov, ne brez javnih pooblastil in ne bodo brez članarin. Vendar se bodo morali ozirati na članstvo, ker bodo odvisni od njih. Tisto, kar mi očitamo, ni članarina, ki je postala davek in naš model je izpeljan iz obdobja državnega socializma, mi jim očitamo, da pozabljajo in zavestno zanemarjajo svojo člansko bazo, zato ker so z njo tako ali tako preskrbljeni z zakonom.
G. Pintar, imate podatke, koliko članov bi potem še ostalo, če bi prešli na prostovoljno članstvo v GZS?
Pintar: Tega se ne da predvideti, vendar če so približno resnične izjave, da zbornice delujejo v interesu svojih članov, zakaj se potem bojijo upada?
Čuk: Govorimo o dveh stvareh - zbornica z obveznim članstvom je partner državi in parlamentu. To so tiste storitve, če jih lahko tako imenujem, ki so nekomercialne. Vprašanje je, ali jih zadržati ali ne.
Pintar: Tudi v anglo-saksonskem modelu je to prioritetna naloga zbornic.
Čuk: Vemo, kako storitve urediti, vendar to ni funkcija zbornice. Funkcija zbornice je zastopati interese do vlade, do države, tudi pri socialno-ekonomskem sporazumevanju, tudi pri makroekonomiji, sodelovati pri zakonodajnem postopku, pri ekonomski politiki. V komercialni zbornici, če tako imenujem, se tega ne da urediti.
Koga zastopate? Eden od očitkov, ki letijo na vas, je tudi ta, da zapostavljate mala in srednja podjetja...
Čuk: Vse zbornice v Evropi solidarnostno financirajo mala podjetja s članarino velikih podjetij, tako je tudi v naši zbornici.
Pintar: To ni res.
Čuk: Imamo recimo samostojnih podjetnikov za osem odstotkov članarine, ostala podjetja pa solidarnostno to financirajo.
Pintar: To ni res. Prvič moramo ugotoviti, da je ravno to, kar mi očitamo zbornici, da ne zastopa interesov malih in srednjih podjetij nasproti vladi in državi. Drugič, da se je že komercializirala in je bolj komercialna od katerekoli komercialne zbornice v Evropi. Potrdilo, da si vpisan v register avtoprevoznikov, stane 12.000 tolarjev in takih potrdil izdajo deset tisoč na leto. Do današnjega dne je Gospodarska zbornica samo s prodajo enostranskih papirjev samo te točke zbrala 64 milijonov in trije ljudje to delajo, čaka pa se pet tednov. Mi smo za to, da oni to opravljajo, da pa zanemarjajo mala in srednja podjetja, pa izhaja iz tega, ker je sistem volitev narejen tako, da v tej zbornici, tako na zgornjem nivoju kot na nivoju združenj in sekcij, vsako podjetje glasuje z vsem svojim kapitalom. Sestavno podjetje, ki je v petih sekcijah, petkrat uporabi svoj kapital.
Kje bo potem možno najti skupen jezik? Morda tudi to, da ostane članstvo obvezno in da bi bile članarine nižje ali vztrajate na prostovoljnem članstvu?
Pintar: Mi želimo, da se spremeni odnos do članov. Želimo, da se spremeni volilni sistem, želimo, da se spremeni način imenovanja sekretarjev v sekcijah in združenjih, in če so oni sposobni te spremembe narediti, nas ne moti niti članarina, ki je danes navadni davek, ker zanjo ne dobimo nič, vse, kar dobimo, drago plačamo.
G. Čuk, je to možno ali ne?
Čuk: Upam, da bomo skozi temeljito javno razpravo o teh vsebinskih metodoloških vprašanjih prišli do enega skupnega odgovora o smiselnosti obveznega članstva v Sloveniji. To ne zadeva samo zakon o zbornici, ampak še celo kopico drugih zakonov.
Če poslanci tega ne sprejmejo, boste vztrajali pri referendumu?
Pintar: Najprej bi povedal, da je to 'čvek'. Šestkrat smo naslovili na Gospodarsko zbornico prošnjo za pogovore, za sestanek. Trikrat je bil obljubljen, a vsakič preklican sestanek s predsednikom o teh problemih. Mi mislimo resno iti naprej.
Čuk: G. Pintar je zelo prisoten v naših organih odločanja.
Pintar: Ni res, vabljen sem kot zunanji član, vzeli ste mi pravico kandidiranja. Mi bomo šli do referenduma, če bo potrebno.
