'Pingpong' s pacienti: kako do bolniškega lista?

Ministrstvo za zdravje je ob začetku zdravniške stavke sporočilo, da morata biti tudi med stavko zagotovljeni pravici do izdaje bolniških listov in dostopnosti na daljavo. Na ZZZS pravijo, da so predpisi o tem jasni in nadaljnja navodila niso potrebna. Zdravstvene domove so o tem obvestili dvakrat – 18. in 15. januarja. Toda na Fidesu menijo, da ministrstvo za to nima nobene pravne podlage in da s tem posega v njihovo pravico do stavke. 

Z vprašanji, ki smo jih (znova) naslovili na deležnike, med njimi tudi ministrstvo za zdravstvo in Fides, smo želeli izvedeti, ali se je na tem področju kaj premaknilo in kaj lahko pacienti storijo.

 Na ministrstvu vztrajajo pri svojem. Stavkajoči zdravniki morajo izdati vse listine, ki bi lahko vplivale na pacientovo zdravje ali socialni status, "kar vključuje tudi listine s področja bolniških odsotnosti". Na očitke o poseganju v pravico do stavke odgovarjajo, da ne zanikajo pravice sindikata Fides, vendar poudarjajo, da so zdravniki po zakonu o zdravniški službi tudi v času stavke dolžni izvajati storitve, katerih opustitev bi lahko vodila v hudo nepopravljivo okvaro zdravja ali smrt, storitve za zaščitene kategorije in ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Obdobje stavke vidijo kot "Lovljenje ravnotežja med pravicami stavkajočih in pravicami pacientov". Ker so pacienti v tem razmerju šibkejši, je mnenje ministrstva, da se v primeru dvoma in nejasnosti storitev mora izvesti. 

"Opozarjamo, da bodo morali stavkajoči, v primeru nezakonitega postopanja pri izvajanju pravice do stavke, nositi tudi odgovornosti, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo pravico do stavke," pravijo na ZZZS. Glede izdajanja bolniških listov sicer poudarjajo, da je v zvezi s tem potrebno tolmačenje Ministrstva za zdravje in ker gre tudi za izvrševanje obveznosti in pravic med delavcem ter delodajalcem iz Zakona o delovnih razmerjih, tudi Ministrstva za delo.

Kaj lahko torej pacienti storijo?

Na ministrstvu in ZZZS pravijo, naj se najprej obrnejo na vodstvo zavoda, v katerem stavkajoči dela, nato pa na zastopnike pacientovih pravic, o kršitvi pa lahko obvestijo tudi Zdravstveni inšpektorat RS. Na inšpektoratu so sicer v povezavi s stavko do konca minulega tedna že prejeli deset prijav, ki se nanašajo na odpoved že določenih terminov zdravstvenih obravnav, nedosegljivost ambulant za naročanje in zaključevanje bolniških staležev.

V Zvezi organizacij pacientov so pacientom tudi svetovali, naj od zdravnika ob zavrnitvi izdaje bolniškega lista zahtevajo pisni odgovor ter njegovo kopijo pošljejo na inšpektorat. Število vprašanj pacientov na njihovo zvezo se sicer do konca meseca ni bistveno povečalo. "Vsakemu, ki nas kontaktira, odgovorimo oz. pri težjih primerih iščemo nove rešitve za njihove težave. Odlika društev pacientov je, da nam ni treba ščititi svojih služb, kar pomeni, da svoj "kompas" vedno uravnavamo glede na potrebe pacientov. Tak kompas, usmerjen na paciente, bi predlagali vsem akterjem v zdravstvu," so odgovorili.

Ministrstvo za zdravje in Fides pozivajo k čim hitrejšemu končanju stavke. "Nadaljevanje stavke škodi vsem, vodi v pospešeno kadrovsko siromašenje javnih ustanov, kjer bodo kmalu ostali le še zidovi. Izkušnje iz nekaterih evropskih držav kažejo na to, da ob padcu javnega sistema ta razpade na dva sistema, enega za elito in drugega za običajne državljane."

Predsednik Fidesa Damjan Polh je na današnji tiskovni konferenci povedal, da je po njihovem mnenju težava prenapihnjena, izkorišča pa da se za ustvarjanje pritiska na stavkajoče. "S tem so nas hoteli očrniti. Vsak, ki je bolan, bo dobil bolniški list. Je pa to pritisk na stavkajoče." Pri tem je mislil predvsem na aktiviranje inšpektorjev. Po njegovem mnenju navodila, ki jih je poslalo ministrstvo niso pravi način za reševanje težav. "To bi morali reševati ministrstvu za zdravje in ZZZS skupaj," je dejal. 

Delodajalci za zagotovitev nemotenega izdajanja potrdil

V Združenju delodajalcev pravijo, da so že pred tednom dni opozorili ministrstvo za zdravje zaradi stiske in ogroženosti zaposlenih. Ministrstvu so podali pobudo, da izda obvezujoče navodilo osebnim in imenovanim zdravnikom, "da brez zadržkov iz naslova izvajanja stavke in stavkovnih zahtev, zagotavljajo nemoteno izdajanje potrdil".

 Tudi oni poudarjajo, da je po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju "ena od od temeljnih pravic osebe, ki je obvezno zdravstveno zavarovana in plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje za ves obseg pravic, tudi pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela, ki pa jo lahko v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja ugotavlja in tudi izda potrdilo (bolniški list) le osebni zdravnik zavarovanca na podlagi svoje ocene oziroma na podlagi odločbe imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije".  

 Menijo, da gre za pravico delavca oziroma vsakega drugega zavarovanca, ki temelji na obveznem plačilu prispevkov za zdravstveno zavarovanje in mu kot taka ne sme biti pod nobenim pogojem odvzeta, ker so lahko posledice nesorazmerno velike - "delavec ostane brez dela mesečnega denarnega prejemka, ker se mu obračuna neplačana odsotnost z dela; za čas bolezni koristi letni dopust, ki naj bi bil prvenstveno namenjen njegovemu počitku in oddihu; tudi če obvesti delodajalca o svoji odsotnosti z dela zaradi bolezni, ne predloži pa delodajalcu nobenega dokazila o tem (ni izdan bolniški list), se lahko njegova odsotnost z dela opredeli kot neupravičena odsotnost z dela in se mu lahko v primeru, ko najmanj pet zaporedoma ne pride na delo, vroči izredna odpoved in preneha delovno razmerje; delavec lahko bolan prihaja na delo, čeprav mu to njegovo zdravstveno stanje ne dopušča in ima to lahko tudi posledice na poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, itd.."

 Delodajalci se vseh teh možnih posledic za delavca dobro zavedajo, pravijo, "in tudi če bi še tako želeli delavcu obračunati nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti z dela, jo brez izdanega bolniškega lista ne morejo".  Zato predlagajo, da se ne glede na določbe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se v času stavke ne zdravnikov ne izvajajo, izda navodilo vsem zdravstvenim domovom, da se izjemoma lahko izdajo bolniški listi tudi za nazaj.

 V združenju delodajalcem svetujejo, da zaposleni poskušajo pridobiti potrdilo o odsotnosti s strani osebnega zdravnika. Nekateri delodajalci pa so jih že obvestili, da bodo tudi brez bolniškega lista delavcem obračunali nadomestilo plače, ker delavcem zaupajo in bodo vse morebitne posledice le-tega reševali kasneje.