Vojaška patruljna ladja Ankaran 21 je bila zasidrana blizu Debelega rtiča. Na njenem krovu so pripadniki vojske, civilisti, celo otroci spremljali regato in rezali pršut.
Po kakšnem pravilniku so se na vojaški ladji znašli civilisti in ali bo stroške ogleda regate z vojaške ladje kril proračun, smo vprašali na obrambno ministrstvo.
Pisno so nam odgovorili, da so v nedeljo pripadniki mornariškega diviziona pripravili družinski dan. Družinskim članom so razkazali ladjo Ankaran 21, v načrt sta sodila tudi vožnja z ladjo in ogled mednarodne regate Barcolana 2003. Celoten program pa je, kot pravijo na ministrstvu, del projekta profesioanlizacije slovenske vojske.
Isto ladjo so kakšne tri milje od obale, med Izolo in Debelim rtičem opazili tudi v petek. Posadka, večinoma v civilnih oblekah, je lovila ribe. Ali je bila to morda kakšna posebna naloga slovenske mornarice? Na obrambnem ministrstvu odgovarjajo, da je šlo za usposabljanje pripadnikov stalne sestave. Tema usposabljanja na ladji Ankaran pa je bila preživljanje v naravi oziroma na morju.
Nenavadno pa je tudi, da je na regati vojaški gumenjak spremljal koprsko jadrnico Magic Jeno, ki je sicer tekmovala pod okriljem italijanskega jadralnega konzorcija iz Padove.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da jih Jadralni klub koprske marine vsako leto zaprosi za logistično podporo na regati. Na osnovi direktive o civilno vojaškem sodelovanju so jim letos posodili gumenjak.
Še vedno pa ni jasno, zakaj je vojaški gumenjak logistično podpiral zgolj eno jadrnico, zakaj je ribarjenje pomembno pri usposabljanju mornarice in kako pomembena sta ogled regate in rezanje pršuta na vojaški ladji za profesionalizacijo slovenske vojske.
