Letos, od januarja do junija, so alkoholizirani vozniki povzročili 16 odstotkov manj prometnih nesreč kot v primerljivem obdobju lani, vendar je bilo zaradi epidemije koronavirusa na naših cestah tudi manj prometa. Izmed vseh letošnjih smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, teh je bilo 32, je zaradi alkoholiziranega povzročitelja umrlo 13 oseb, so sporočili iz Agencije za varnost prometa (AVP).
V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka prometnih nesreč s smrtnim izidom nepravilna stran oz. smer vožnje, takih je bilo sedem prometnih nesreč, v katerih je umrlo sedem udeležencev (54 odstotkov), in neprilagojena hitrost, take so bile tri prometne nesreče, v katerih so umrle tri osebe (23 odstotkov).
Med 26 alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč, ki so jim izmerili nad dva promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času epidemije, kar pomeni skoraj 70 odstotkov. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče je bila 3,13 promila, končala pa se je s smrtnim izidom.
Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč znaša 1,21 promila (v enakem obdobju lani 1,58 promila). Največ smrtnih nesreč, v katerih so štiri osebe umrle, so povzročile osebe pod vplivom alkohola v starosti od 55 do 64 let, sledita skupini povzročiteljev v starosti 18–24, ki so povzročili tri smrtne žrtve, in v starosti 25–34 let, ki so tudi zahtevale tri umrle. Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat, še opozarja agencija.
V prvih petih mescih letošnjega leta je policija ugotovila 3.553 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 3.607. Odrejenih je bilo 130.399 alkotestov (172.600 lani), od katerih je bilo 4.829 pozitivnih (5.481 lani), 133 pa so jih odklonili (135 lani). Odrejenih je bilo 714 strokovnih pregledov za droge (717 lani), od katerih je bilo 106 pozitivnih (120 lani), 446 oseb pa je strokovni pregled odklonilo (444 lani).
Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. Ta po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije znaša 12,6 litra čistega alkohola na prebivalca nad 15 let. Tveganja glede vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc so zelo visoka, saj zmanjšujejo psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu. Zato je nujno, da za volan, na motor, moped ali kolo sedemo trezni, opozarjajo na AVP.
Ena merica alkohola, kar je 0,3 dcl žganja, 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva, se v telesu presnavlja eno uro. Pri večji količini popitega alkohola se ta čas podaljša. "Ne izpostavljajte sebe in drugih tveganjem v prometu, saj se vožnja motornega vozila ali kolesa pod vplivom alkohola lahko konča tragično. Vozite odgovorno! Tudi pri pešcih predstavlja alkohol pomemben dejavnik tveganja. Dosledno upoštevanje prometnih predpisov in cestnih razmer, previdnost in strpnost so nujni sopotniki za varnejše poti. Naj alkohol ne bo vaš sopotnik," opozarja AVP in dodaja, da zaradi stereotipov o vožnji pod vplivom alkohola vse življenje lahko obžalujete en sam trenutek nepremišljenosti.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.