Ministra sta se strinjala, da so odnosi med državama v zadnjem času dobri. Minister Rupel je sicer dejal, da obstajajo še nekateri praktični problemi med državama. Picula je izjavil, da se je letošnje leto začelo s sporazumom o krški nuklearki, ki je naposled stopil v veljavo in da upa, da se bodo pozitivno razrešili še ostali problemi med državama, med njimi najbolj pereča: mejni spor in spor z varčevalci nekdanje Ljubljanske banke.
Odprta vprašanja med državama
Številni so primeri neuspešnih potegovanj slovenskih podjetij pri privatizaciji hrvaškega državnega premoženja. Med njimi je najbolj znana prodaja Sunčanega Hvara Termam Čatež, ki je propadla tudi zato, ker je nekatere na Hrvaškem motilo dejstvo, da je eden od delničarjev Term Ljubljanska banka. Tej grozi sodna zaplemba vseh njenih nepremičnin na Hrvaškem, ki jo, po odločitvi vrhovnega sodišča, lahko zahtevajo oškodovani varčevalci.
Hrvaški sabor je pred mesecem dni razpravljal o umiku svoje ratifikacije sporazuma o Nuklearni elektrarni Krško, saj naj bi bil sporazum za Hrvaško slab, Slovencem pa tako ne gre verjeti prav nič. Sporazum je sicer ostal, Hrvaška pa naj bi 19. aprila vnovič začela prevzemati elektriko iz Krškega. Zadeva s tem ni končana, saj Zagreb zahteva vračilo za osem mesecev nedobljene električne energije.
Tudi sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju še ni povsem zaživel, dokončna razmejitev med državama pa je letos na Hrvaškem tabu tema, saj bodo imeli jeseni parlamentarne volitve. Ministra sta se pogovarjala tudi o prevozu nafte in naftnih derivatov čez mejni prehod Jelšane-Rupa.
Minister Rupel je še povedal, da se na Hrvaškem bliža čas volitev in da je kolega Piculo prosil, da bi v času, ko so strankarske in politične strasti posebej zagrete, da v teh soočenjih in prepirih ne bi kakorkoli bili prizadeti slovensko hrvaški odnosi. "Slovensko-hrvaške odnose je treba jemati, razumeti in držati zunaj notranje-strankarskih prepirov in spoprijemanj. To naj velja pri nas in to upamo, da bo veljalo tudi na Hrvaškem," je še dodal Rupel.
Mnenje Evropske komisije o prošnji Hrvaške za vstop v EU
Hrvaški minister za zunanje zadeve je med delovnim obiskom v Kopru tudi prejel obvestilo, da so zunanji ministri Evropske unije na današnjem zasedanju v Luksemburgu od Evropske komisije uradno zahtevali, naj pripravi mnenje o prošnji Hrvaške za vstop v povezavo. To je Zagreb na petnajsterico naslovil 21. februarja letos, za ciljni datum vstopa pa je postavil leto 2007, torej naslednji širitveni val, v okviru katerega naj bi po načrtih v EU vstopili Bolgarija in Romunija.
