Petkovi protestniki: 'Mi bomo odločali!'

"Situacija je jasna, tako ustavno sodišče kot večje število relevantnih evropskih inštitucij je jasno povedalo, da država mora financirati STA," so bili jasni.

"Vsi, ki še vedno zgolj besedičijo o 'dialogu' in 'razrešitvi situacije', so povsem v enaki meri odgovorni za uničenje STA kot glavni arhitekt uničevanja medijske svobode v Sloveniji, Janez Janša."

Z začetkom oktobra so se tudi v protestniškem gibanju začeli pripravljati na volitve. "Ne, ne bomo ustanavljali nove politične stranke, ker verjamemo, da se rešitev trenutne politične krize v Sloveniji skriva v aktivnem, politično angažiranem prebivalstvu in v povezani, solidarni in močni civilni družbi," so sporočili. 

Čas je, da se naše vsebine, opozorila in ideje, ki jih izražamo že 75 tednov, prelijejo v resne in jasno strukturirane politične zahteve, so še dodali. 

Pred enim letom so v okviru petkovih protestov organizirali Protestno ljudsko skupščino, na podlagi tega pa so nastale tudi Smernice protestne ljudske skupščine. Vsebino so razvijali in jo na drugi skupščini dopolnili. Prav tako so že spomladi letos napovedali, da vzpostavljajo Zavezništvo civilne družbe. "V tem zavezništvu nam je do zdaj uspelo povezati na desetine različnih organizacij ter na stotine posameznic in posameznikov z različnih področij družbe ‒ s področja okoljevarstva, kulture, enakopravnosti in socialne pravičnosti, sindikate, starejše in mlajše, akademike itd."

Od danes naprej bodo vsak petek obravnavali eno izmed področij, opozorili na konkretne probleme in predstavili konkretne zahteve, so napovedali. Dodali so še, da lahko politika potrebe ljudi izpolnjuje samo, če je oblikovana s sodelovanjem ljudi. "Politične stranke so se oddaljile od ljudi in razumevanja njihovih prioritet, stisk in strahov. Borijo se za lastne interese, ne za interese ljudi in okolja."

"Zbrane zahteve bomo javno objavili v začetku novembra, ko bo hkrati organiziran tudi naslednji množični, vseslovenski protest. Vse politične stranke bomo pozvali, naj se jasno opredelijo do naše vsebine in nam s tem olajšajo izbiro na volitvah. Tako se bo jasno pokazalo, katerim strankam je mar za predloge ljudstva in katere stranke bodo potrebe in zahteve ljudi (še naprej) ignorirale."

Tokratni petek je bil posvečen demokraciji in reformi političnega sistema. 

Med konkretnimi predlaganimi zahtevami so bili:

‒ reforma političnega sistema (omogočanje kandidiranja nestrankarskim kandidatom/kandidatkam, preferenčni glas, uravnovešenje volilnih okrajev),

‒ pogoj nekaznovanosti (tako za poslanke in poslance kot tudi za druge ključne nosilce političnih funkcij),

‒ možnost odpoklica posameznega poslanca/poslanke, pa tudi državnega zbora v celoti,

‒ vzpostavitev sistema e-glasovanja,

‒ volilna obveznost (sodelovanje na volitvah se prepozna kot temeljna državljanska pravica in obveza),

‒ dva redna referendumska termina letno (ljudstvo mora imeti možnost sodelovati pri vseh bistvenih političnih in ekonomskih odločitvah),

‒ obvezni participativni proračuni v vseh občinah (v višini vsaj 5 % celotnega proračuna občine).