Petkova komisija, ki so jo za raziskovanje ozadja napada na novinarja Večera ustanovili decembra 2001, počasi zaključuje svoje delo. Na današnji seji so se člani seznanili z osnutkom končnega poročila o delu komisije. Obravnavali so izhodišča in vse osnove za izdelavo končnega poročila.
V njem je med drugim zapisala, da tudi če bo sodišče obdolžene za napad spoznalo za krive, cilj komisije ne bo dosežen. V poročilu člani komisije ne navajajo imen, le dejstva, ki jih širša javnost pravzaprav že pozna.
"V izogib nekim kvalifikacijam, ki bi povzročile to, da bi se zgodilo kot s poročilom kolega Kelemine, smo se dogovorili, da bomo navajali samo dejstva," je pojasnil predsednik komisije Mirko Zamernik.
A ne zato, ker komisija v svojem dveletnem mandatu, ne bi prišla na sled naročnikom napada. Pač pa zato, ker poročila - tako je prepričan Zamernik - poslanci ne bi sprejeli.
"Da ve pol Slovenije, pa cela Koroška, pa vsi tožilci, kdo naj bi stal za napadom, pa se nič ne zgodi. Zdaj pa naj bo Zamernik tisti, ki bo to rekel, pa naj si nakople deset civilnih tožb," je povedal Zamernik.
Poročilo bo tako pravzaprav samo sebi namen, je še povedal predsednik komisije.
Zamernikova komisija bo končno poročilo pripravila do konca meseca, državni zbor pa naj bi ga obravnaval na junijski seji.
Zamernik pričakuje, da bo ob jutrišnjem začetku sojenja prišlo tudi do zapletov.
"Kar se dogaja zdaj, da je ovadena mariborska tožilka, da je bila celo kandidatka za generalno tožilko, pa ona o tem ni vedela nič, da obstajajo zahteve, da policija pove, kje je dobila denar za anonimne priče, vse to kaže na to, da zapleti bodo..." meni Zamernik.
Zamernik za enega večjih dosežkov komisije šteje prekvalifikacijo napada na Petka iz suma kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe v sum poskusa umora, za kar je zagrožena bistveno višja kazen. Sicer pa lahko med dosežke komisije prištejemo tudi "selitev" primera Petek (avgusta 2002) s slovenjgraškega na mariborsko državno tožilstvo, na kar so člani komisije opozarjali kar nekaj časa, saj po njihovem reševanje primera v okolju, kjer se je zgodil zločin, ni bilo primerno niti optimalno.
Selitev primera na mariborsko državno tožilstvo
S prenosom primera v Maribor je preiskava dobila nov zagon, saj je policija septembra lani priprla več oseb, osumljenih napada in sodelovanja pri napadu na Mira Petka februarja leta 2001. Vendar se je položaj pred kratkim precej zapletel, zato je vprašanje, če se bo sojenje v primeru Petek res začelo že v sredo, kot je napovedano. Aprila je namreč ena od anonimnih prič v primeru sojenja napadalcem na Petka zanikala svoje pričanje pred preiskovalnim sodnikom iz decembra 2003, češ da so si njegovo izjavo izmislili policija in državno tožilstvo. Poleg tega pa je eden od zagovornikov obtoženih zoper vodjo mariborskega okrožnega tožilstva Elizabeto Györkös in neznane policiste podal kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja izjave.
Kratki stiki z državnimi organi
Parlamentarni preiskovalci so v vmesnem poročilu zapisali tudi, da so pri policiji in tožilstvu dostikrat naleteli na ignorantski odnos, čeprav ima po zakonu preiskovalna komisija državnega zbora pristojnosti pravosodnih organov. Generalna državna tožilka in generalni direktor policije sta takrat zavrnila očitke, zanimivo pa je bilo, da je notranji minister policiji kasneje vseeno izdal usmeritve za sodelovanje s komisijo.
Pred začetkom sojenja pričakovani nadaljnji zapleti
Več kot tri leta po napadu je preiskava primera privedla do prvih obtožnic za domnevne izvajalce napada, po pričakovanjih pa se je primer v zadnjih tednih pred začetkom sojenja domnevnim napadalcem začel zapletati, nadaljnje zaplete pa je pričakovati tudi jutri na sodišču Murski Soboti, kjer naj bi pričeli s sojenjem petim obtoženim napada in pomoči pri napadu na koroškega novinarja Mira Petka. Poskusa umora, za kar je zagrožena zaporna kazen deset ali 30 let, so obtoženi Andrej Štruc, Neven Koludrovič, Drago Hojnik in Stanislav Vogrinc, pomoči pri tem kaznivem dejanju pa Branko Puc.
Da bo prišlo do zapletov, je pred več meseci napovedal tudi Miro Petek. "Obramba bo poskušala vse, da bi zadevo na nek način zameglila ali poskušala speljati na ulico, mimo sodnih dvoran," dejal Petek, ki od sojenja pričakuje predvsem pošteno sojenje. "Pošteno sojenje na koncu pomeni pošteno kazen, ki pa je za te ljudi najvišja zagrožena kazen, to je 30 let zapora," je povedal Petek, katerega občutki pred sojenjem so dobri toliko, da se bo po treh letih in pol sojenje končno začelo. Petek še ocenjuje, da če bodo obtoženi pravično obsojeni, to je na kazen od deset do 30 let zapora, potem "je to ključ do naročnikov".
Sojenje na murskosoboškem sodišču, ki ga je Višje sodišče v Mariboru marca letos določilo kot krajevno pristojno za nadaljnjo izvedbo tega kazenskega postopka, saj na slovenjgraškem okrožnem sodišču zaradi "okuženosti" ni na voljo dovolj sodnikov, bo vodil senat pod predsedstvom sodnika Branka Palatina.
