Peticija za lažji dostop do varstvenega dodatka: ker si vsak zasluži dostojno starost

Pri društvu Humanitarček so začeli s peticijo za avtomatizacijo in debirokratizacijo varstvenega dodatka, s katero želijo doseči, da bi lahko vsak starostnik v jeseni življenja živel dostojno, zato pozivajo odločevalce, da v sedmi protikoronski paket vključijo tudi bistveno poenostavljen dostop do tega dodatka. 

Kot je zapisano v obrazložitvi pobude za avtomatizacijo in debirokratizacijo varstvenega programa, s katero je začelo društvo Humanitarček, se prostovoljci društva že vrsto let srečujejo z vse globljimi stiskami starostnikov v Sloveniji. Tudi nekatere pravice, ki so zanje predvidene, so jim nedostopne, predvsem zaradi nepoznavanja oziroma prezapletenega sistema vlog. Med temi pravicami je tudi varstveni dodatek, namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Kljub temu ga v Sloveniji prejema le okoli 22.600 ljudi, čeprav pod pragom revščine živi kar 92.000 starejših od 60 let. 

Do leta 2012 so bili starostniki upravičeni do t. i. starostne oziroma državne pokojnine. Šlo je za skoraj avtomatično kompenzacijo do praga preživetja za tiste, ki niso prejemali zadostne pokojnine iz naslova svojega pokojninskega zavarovanja. Sprememba socialne zakonodaje pred osmimi leti pa je vrste pokojnin, ki niso izvirale iz vplačil v pokojninsko blagajno, izključila. Dodatek za tiste z najnižjimi pokojninami je tako postal socialni transfer iz socialne blagajne, pogojevan kot druge oblike socialne pomoči. 

Od leta 2012 lahko za varstveni dodatek zaprosijo tisti, ki so trajno nezaposljivi ali nezmožni za delo, ženske, starejše od 63 let, in moški, starejši od 65 let, pa tudi ljudje, ki prejemajo denarno socialno pomoč ali pa bi tako pomoč lahko prejemali. 

Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta se z novim zakonom takrat sicer nekoliko zvišala, a ob spremenjenih pogojih. Skladno z novim Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so pri odločanju o upravičenosti do pomoči poleg dohodka posameznika ali njegovih družinskih članov začeli upoštevati tudi premoženje. Že s samo spremembo je pravico do varstvenega dodatka izgubilo precej dotedanjih upravičencev.

Še več ljudi se je dodatku prostovoljno odreklo, ko se je izkazalo, da je država začela bistveno dosledneje upoštevati Zakon o zakonski zvezi in družinskih  razmerjih (ta sicer že od leta 1976 otrokom praviloma nalaga dolžnost preživljanja staršev). 

Sodna praksa je pokazala, da so dediči v dednem postopku državi morali vrniti prejeta sredstva upravičencev, sicer je država dolg lahko izterjala tudi z zaplembo deleža nepremičnin. Dediči so tako s stanovanjem ali hišo svojih pokojnih staršev lahko razpolagali šele, ko so iz lastnega žepa ali iz same zapuščine državi povrnili varstveni dodatek, ki so ga zaradi finančne stiske dobivali njihovi starši. Nova praksa je povzročila dramatično zmanjšanje prejemnikov, saj so starejši raje životarili v revščini, kot da bi svoje otroke obremenjevali po smrti.

Že prvo leto se je število prejemnikov varstvenega dodatka zmanjšalo s 46.572 na 10.217, torej za 78 odstotkov. Ureditev so nato popravili in od leta 2017 varstvenega dodatka ni treba vračati, vendar se število prejemnikov še vedno zelo počasi veča. 

Veljavna zakonodaja pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka med drugim (dohodki in premoženje) preverja tudi, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. V tem primeru je praviloma potrebna notarsko izvršljiva pogodba o preživljanju oziroma odpovedi preživljanja med otroci in starši, ki pa si je marsikdo ne more privoščiti (stane vsaj okoli 50 evrov).

Upoštevati moramo tudi, da je ogromno družin s skrhanimi odnosi ali drugimi težko premostljivimi okoliščinami. V omenjenem primeru starostniki do varstvenega dodatke ne morejo in v zadnjih letih življenja životarijo v revščini. 

Glavni razlogi za podpovprečno izkoriščanje te sistemske možnosti pomoči za tiste, ki to res potrebujejo, so tako predvsem nepoznavanje sistema pridobitve varstvenega dodatka, nedostopnost obrazca v prosti prodaji, preobsežnost in prezahtevnost obrazca in digitalizacija rešitev, ki v tem primeru ni dobra rešitev za končne uporabnike, saj moramo upoštevati, da gre za starejše ljudi. 

Še vedno je zakoreninjen tudi strah, da bo varstveni dodatek treba vračati.  

Predlog društva Humanitarček je tako uvedba avtomatiziranega informativnega izračuna za vse starostnike – katere pravice bi jim lahko pripadale in kakšna bi bila višina varstvenega dodatka. V primeru, da ne vložijo ugovora, se v sedmem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije varstveni dodatek dodeli po uradni dolžnosti. 

"V društvu Humanitarček poudarjamo, da nismo in ne želimo biti politično opredeljeni, da je naša pobuda nastala izključno na podlagi dolgoletnih osebnih izkušenj pri delu s starostniki in brezdomci ter da je njen edini namen pomoč najranljivejšim članom naše družbe," so zapisali na koncu. 

Peticijo lahko podpišete tukaj.