Uspešnost kandidature bo po pričakovanjih znana 15. aprila, ko naj bi parlamentarni predstavniki v konvenciji po pričakovanjih izvedli glasovanje.
Rok za oddajo kandidatur, ki sta jo za slovenska kolega vložila parlamentarna predstavnika Češke in Madžarske, Josef Zieleniec in Jozsef Szajer, poteče z današnjim dnem, tako da bodo Peterletovi protikandidati po pričakovanjih znani jutri. Med drugim sta namen za kandidaturo izrazili Litva in Ciper, iz Poljske pa je na primer prišel glas, da se njihovi predstavniki ne nameravajo potegovati za položaj, temveč bodo podprli ali slovenskega ali litovskega predstavnika.
Sicer pa tudi ni znano, na kakšen način bodo nacionalni parlamentarni predstavniki v konvenciji pristopili h glasovanju - ali po strankarski ali po nacionalni liniji. Vsako državo v konvenciji predstavljata po dva parlamentarna predstavnika, ki sta povečini drugačne strankarske pripadnosti. V tem kontekstu bi glasovanje torej znalo potekati strankarsko. Res pa je, da imajo kandidatke možnost za zgolj eno mesto v predsedstvu. Izbrani kandidat bo predstavljal vse prosilke za članstvo, ne glede na strankarsko pripadnost.
Slovenski kandidat Peterle, sicer predsednik komisije državnega zbora za evropske zadeve, pri kandidaturi uživa močno podporo predstavnikov iz strank, ki so članice Evropske ljudske stranke, vendar po njegovih besedah podpora strankarske formacije tudi presega. Medtem ko o možnostih za uspeh podrobneje še ne želi govoriti, je Peterle že večkrat dejal, da ne gre za njegov osebni podvig. Izvolitev slovenskega predstavnika v vodilno telo konvencije bi bila po Peterletovem prepričanju predvsem veliko priznanje za Slovenijo.
Nenazadnje je bila Slovenija med najbolj angažiranimi kandidatkami, ki so si prizadevale, da so kandidatke svoj prostor v vodilnem telesu konvencije sploh dobile. V uradnih dokumentih, s katerimi je EU postavila podlago za sklic tega foruma, namreč mesto za kandidatke za članstvo v vodilnem telesu ni predvideno. Po dolgotrajnih usklajevanjih in prepričevanjih, da jim kot prihodnjim članicam EU pripada polna vpetost v delo konvencije, so nazadnje to možnost le dobile.
Predstavnik kandidatk sicer ne bo redni član danes dvanajstčlanskega predsedstva, temveč bo vanj vključen kot "gost", dokončno pa bo treba njegov status še doreči. Izbira predstavnika je prepuščena kandidatkam samim, formalno pa ga bodo potrjevali vsi parlamentarni predstavniki, tako kandidatk kot članic. Na tajnem glasovanju ga bodo izvolili parlamentarni predstavniki kandidatk, nato pa ga bo formalno skupaj potrjevalo vseh 56 predstavnikov nacionalnih parlamentov v konvenciji, to je po dva iz 13 kandidatk in 15 članic EU.
Gre za del dogovora o zastopstvu kandidatk v predsedstvu, ki bo tako na nek način pravzaprav postal tretji predstavnik nacionalnih parlamentov v predsedstvu konvencije. V vodilnem telesu so poleg predsednika Valeryja Giscard d'Estainga, njegovih dveh namestnikov ter predstavnikov vlad treh držav, ki bodo EU predsedovale v času poteka konvencije, še po dva predstavnika Evropskega parlamenta, Evropske komisije in nacionalnih parlamentov. Slednjima dvema se bo s potrditvijo vseh predstavnikov nacionalnih parlamentov v konvenciji formalno kot tretji pridružil še parlamentarni predstavnik kandidatk za članstvo.
Konvencija o prihodnosti EU bo v letu dni pripravila predloge za nadaljnjo institucionalno reformo unije, s katero naj bi bilo dolgoročno omogočeno delovanje povezave, ki namerava v prihodnosti svoje članstvo skoraj podvojiti. V konvenciji, v kateri so zastopane tudi evropske institucije, so države, sedanje in prihodnje članice, predstavljane s po tremi predstavniki - dvema parlamentarnima in enim vladnim. Poleg Peterleta slovenske parlamentarne vrste zastopa še poslanec Slavko Gaber, vlado pa predstavlja vodja vladne službe za zakonodajo Matjaž Nahtigal.