Vas je razrešitev presenetila? Ali ste jo po tihem pričakovali, glede na zaplete s priključitvijo Siola, ki vladi ni pogodu?
Ne, ni me presenetila. Jaz sem to pričakoval, in normalno je, tako v Sloveniji kot v tujini, ko gre za delovanje delniških družb, če pride do različnih pogledov pri tako ključnih stvareh, kot so razvojne strategije, kadrovska vprašanja, organizacijska vprašanja, da pač večinski lastnik uveljavi svojo voljo.
Ali je združitev s Siolom glavni razlog za razrešitev. Nekateri namreč govorijo tudi o politični menjavi, drugi spet o konceptualnih razlikah.
Ne. Mislim, da gre za to, kar sem povedal. Ne gre za nič drugega. Gre za različne poglede. Ne za samo strategijo, ki tudi nosi odlične rezultate. Lansko leto smo končali s podvojenim dobičkom 11 mlrd tolarjev, podvojenim donosom na kapital, bistveno povečani dodani vrednosti na zaposlenega. Izvedene so bile pomembne organizacijske spremembe, zmanjšanje števila zaposlenih, spremembe vodstvene plasti in tako naprej. Gre pa seveda za diametralno nasprotna pogleda, kako naprej in, seveda, to je posledica.
Zakaj ste tako vztrajali na združitvi Telekoma in Siola?
Ker verjamem, da je to prava pot. Tudi po vzoru nekaterih drugih, tujih telekomov v Evropi. Najbližji primer je Avstrija, ki je to storila leta 2002. Če gremo daleč na sever, tudi Švedska, Telia Sonera, in vmes Belgacom, pa nizozemski KPN, cel kup primerov je, ki so to storili. So pa tudi primeri, ki tega niso storili, na primer nemški Deutsche Telekom in France Telecom, ki še vedno poslujejo ločeno. Evropske direktive ne zapovedujejo ene ali druge organizacijske oblike, obe sta možni. Vsaka delniška družba ali gospodarska družba pa lahko presodi, katera rešitev je najboljša za razmere v katerih deluje.
Ampak minister Gantar pravi, da bi v primeru združitve prišlo do netransparetne situacije, tako glede poslovanja Telekoma in Siola, kot tudi glede konkurence.
To je njegovo mnenje, ki ga je treba spoštovati. Vendar zagotavljam vam, kot donedavni predsednik uprave, da smo že vzpostavili vse, kar evropska unija zahteva. Se pravi stroškovno računovodstvo, ločeno za vsako storitev posebej, zato, da lahko regulator kontrolira, da na nediskriminatoren način prodajamo storitve vsem operaterjem.
Kaj bo zdaj s to nameravano združitvijo? Vi ste razrešeni, odpoved je danes dal tudi direktor Siola, predsednik nadzornega sveta pa ni povedal nič konkretnega. O tem naj bi razpravljali znova marca.
Ne glede na to, da sem razrešen, smo poskrbeli za to, da Telekom Slovenijie in Siol delujeta normalno, prav tako tudi Mobitel, seveda, ki tukaj ni neposredno tangiran. Postavili smo vršilca dolžnosti v Siolu, ker gospod Kramberger tudi zapušča Siol po lastni zahtevi s 1. marcem letos, bo Siol kot v.d. vodil gospod Turk. V Telekomu pa je nadzorni svet določil gospo Darinko Virant, ki je podpredsednica, statutarno, da je vodeča do 1. marca letos, ko bo naslednja seja nadzornega sveta, ki bo imenovala tudi novega predsednika uprave.
Kaj bo zdaj s Telekomom v razvojem smislu, po vašem mnenju?
Šel po pač po neki drugi poti in morda bo rezultat enako dober ali celo še boljši. Čas bo pokazal.
Ste že razmišljali, kam boste odšli naprej?
Ne. Jaz ne gledam na to kot na neko dramo. Menim pa, da je strokovno in profesionalno, da, če človek verjame, da ima prav, to uveljavlja in pri tem pač vztraja. Sem pač najemna delovna sila. Trg delovne sile se bo z vstopom v EU še povečal, tako da bom začel tudi iskati novo službo, seveda.
