Pet let od prepovedi kajenja v javnih in delovnih zaprtih prostorih: kakšne so spremembe?

Točno pred petimi leti je začela veljati novela zakona o omejitvi uporabe tobačnih izdelkov. Popolna prepoved kajenja velja za vse zaprte delovne in javne prostore, kajenje pa je na teh mestih mogoče le v kadilnicah. V teh se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi, v njih se ne sme jesti ali piti.

Z novelo je ministrstvo za zdravje v prvi vrsti želelo zaščiti zaposlene vseh poklicnih skupin pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu ter zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Dolgoročni cilj novele pa je zmanjšanje povpraševanja po tobačnih izdelkih, zmanjšanje deleža kadilcev med mladimi in odraslimi ter povečano opuščanje kajenja.

Pomembno upadel obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu

Resne in nevarne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih, se lahko pojavijo tudi po dolgotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu. Po uveljavitvi novele je v Sloveniji pomembno upadel obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu v vseh prostorih, kjer zakon kajenje prepoveduje, navajajo na Inštitutu RS za varovanje zdravja (IVZ).

Medtem ko sta bili pred uvedbo protikadilske novele tobačnemu dimu izpostavljeni dve tretjini odrasle populacije, pa je bila v raziskavi iz aprila 2008 različno pogosto in različno dolgo izpostavljena približno polovica polnoletnega prebivalstva, kažejo podatki IVZ.

Najobsežnejši upad izpostavljenosti so zabeležili v gostinskih lokalih, kar lahko v celoti pripišemo ukrepu prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Pomembno se je zmanjšala tudi izpostavljenost na delovnih mestih in v domačem okolju, zmanjšal pa se je tudi povprečni čas izpostavljenosti. Pomembno zmanjšal se je delež zelo izpostavljenih tobačnemu dimu – s 27 odstotkov odrasle populacije v letu 2006 na nekaj več kot 21 odstotkov oseb v letu 2008.

Vendar pa se delež kadilcev po uvedbi protikadilske zakonodaje ni bistveno znižal. Prvi dve leti so na ministrstvu za zdravje sicer beležili občuten upad deleža kadilcev, a je v zadnjem času kajenje znova v porastu. Raziskave so sprva tudi kazale na to, da so se po prvem mesecu veljave protikadilske novele skoraj trije odstotki ljudi začeli odvajati od kajenja, 14 odstotkov pa jih je razmišljalo o tem, da bi prenehali.

Zaradi novele 20 odstotkov manj prihodkov

Najglasnejši nasprotniki takšne zakonske ureditve pred petimi leti so bili gostinci. Iniciativa Združenja ponudnikov gostinskih storitev ter stranka SNS sta takrat tudi vložili pobudo o ustavni presoji novele, kar pa je ustavno sodišče zavrglo, pozneje so proti zakonu nasprotovali tudi z državljansko nepokorščino.

V Turistično-gostinski zbornici danes ocenjujejo, da zaradi posledic zakona od leta 2008 beležijo vsaj 20 odstotkov manj prihodkov, od česar se v vseh teh letih še niso pobrali. Kot so navedli v zbornici, je posebej prizadeta igralniška panoga, saj so sosednje države po poprejšnji uvedbi hitro omilile tovrstne prepovedi za igralnice, ko so spoznale njihove pogubne posledice na dejavnost, ki "prinaša zlata jajca".

Zbornica je pristojnim predlagala, naj tudi pri nas naredijo izjeme vsaj za igralnice, ki imajo posebej visoke strope ter odlično prezračevanje in naj se dovoli vsaj vnos pijače v kadilnico. Po predpisih mora namreč kadilnica prečistiti zrak za 99,9 odstotka tobačnemu dimu specifičnih sestavin, zato ne vidijo zadržkov, da se tovrstna praksa ne bi dovolila.

Več kot 41.000 nadzorov in več kot 1,4 milijona evrov glob

Izvajanje oz. kršitve zakona nadzirata dva inšpektorata. Ministrstvo za zdravje pregleduje ustreznost izvajanja zakona glede ureditve kadilnic in prepovedi kajenja na javnih zaprtih prostorih, medtem ko inšpektorat za delo nadzira upoštevanje zakona na delovnem mestu.

Zdravstveni inšpektorji so opravili več kot 41.000 nadzorov glede spoštovanja protitobačnega zakona in izrekli za več kot 1,4 milijona evrov glob. Največ kršitev beležijo v gostinskih lokalih, v povezavi s kadilnicami in zaradi kajenja v prostorih, ki ustrezajo definiciji zaprtega javnega prostora – različne terase, atriji in zimski vrtovi.

Inšpektorji za delo pa ugotavljajo, da je število prijav o kršitvah s področja prepovedi kajenja nizko. Tudi inšpektorji ob izvajanju inšpekcijskega nadzora ugotavljajo, da delavci in delodajalci praviloma spoštujejo določbe zakona, je pojasnil glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj.

Obetajo se nove spremembe protitobačne zakonodaje

Stroka že poziva k novim ukrepom na področju zaostrovanja protitobačne zakonodaje. Helena Koprivnikar z IVZ tako predlaga nadaljnje višanje cen tobačnih izdelkov, popolno prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, slikovna in večja opozorila na škatlicah tobačnih izdelkov in na druge načine zmanjšana privlačnost tobačnih izdelkov, vključno s prepovedjo dodanih okusov ter zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov.

Po petih letih se obetajo nove spremembe protitobačne zakonodaje. Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, mora Slovenija do marca 2014 uskladiti zakonodajo z evropsko direktivo, s katero bodo uvedli 14 posodobljenih rotirajočih zdravstvenih opozoril na hrbtni strani škatlic tobačnih izdelkov.

V pripravi pa je tudi revizija celotne direktive o tobačnih izdelkih, ki je odziv na zahteve Evropskega parlamenta in Sveta ministrov ter na poročilo komisije o uporabi direktive o tobačnih izdelkih iz novembra 2007. Trenutno poteka formalna medsektorska konzultacija na ravni EU v zvezi s temi predlogi sprememb direktive. Javnosti bodo sprejete možnosti, pri katerih gre za politične odločitve, dostopne predvidoma konec leta 2012.