Po protestnem shodu se je z vodji pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Branimirjem Štrukljem in Jakobom Počivavškom srečal premier Miro Cerar. Pogovorov se je udeležil tudi minister Boris Koprivnikar, ki meni, da so dosegli korak naprej. Sindikalna stran je ob napovedih nadaljevanja pogajanj še zadržana in čaka naslednje vladne poteze.
Kot je dejal Koprivnikar, je predsednik vlade ponovno zavezal vladno pogajalsko skupino, da s pogajanji nadaljuje. Pri tem pa je minister ponovil, da pogajanj vladna stran ni končala, ampak iščejo nove rešitve.
Pogajanja lahko namreč nadaljujejo le tako, da pripravijo protipredlog, za kar pa je treba poiskati vire. Po njegovih navedbah so predstavniki sindikatov omenili drugačne ocene finančnih posledic sedaj sprejetih ukrepov, "kar nam na nek način odpira določen manevrski prostor za iskanje rezerv". Zato so se tudi dogovorili, da soočijo te argumente oz. ocene finančnih posledic, nato pa poiščejo možnosti za oblikovanje protipredloga.
Vlada ne more mimo dogovarjanja s sindikati posegati v zakonsko ureditev plač
V ponedeljek tako ne bo sestanka, na katerem bi se pogovarjali le o spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o javnih uslužbencih. Oba procesa, torej pogajanja o odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov in pogovori o vsebini zakonskih popravkov, bosta namreč tekla vzporedno, vendar jih bodo zamaknili za teden dni, je pojasnil minister.
Sindikatom so ob tem po njegovih besedah na sestanku s premierjem tudi ponovno zagotovili, da vlada ne želi, ne načrtuje, po obstoječi zakonodaji pa tudi ne more, enostransko, mimo dogovarjanja s sindikati, posegati v zakonsko ureditev plač.
Štrukelj je po srečanju s Cerarjem in Koprivnikarjem dejal, da je bil sestanek konstruktiven, da pa si ne upa reči, "da so prejeli zagotovilo za vrnitev na pogajanja". Je pa po njegovih besedah premier "kazal željo, da vlada poišče pot za vrnitev na pogajanja".
Za sindikate je predpogoj, da vlada predloži približevalni predlog v pogajanjih glede odprave še veljavnih varčevalnih ukrepov. Če tega ne bo storila, se tudi ne bodo udeležili srečanja, na katerem bi jim predstavili spremembe plačne in uslužbenske zakonodaje, je še dejal.
Počivavšek je ob tem kot pomembno izpostavil sporočilo premierja glede sprejemanja zakonskih sprememb, saj ga je bilo razumeti, da usklajevanje zakonov s sindikati ne bo "ujetnik rokov, ki jih je v normativnem programu vlade za obravnavo teh zakonov določila vlada".
Protest pred poslopjem vlade
Pred poslopjem vlade so se pet minut do dvanajstih zbrali predstavniki sindikatov javnega sektorja. Vladi očitajo, da je enostransko končala pogajanja o plačah. Če bo treba, za ohranitev socialnega dialoga v prihodnje napovedujejo stopnjevanje svojih aktivnosti.
V današnjem protestu sta sodelovali obe pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja. Opozorili sta na dogovor iz konca lanskega leta, s katerim so vlada in sindikati predvideli, da se bodo dogovorili o postopnem sproščanju še veljavnih varčevalnih ukrepov pri plačah v obdobju 2017–2019. A dogovora v postavljenem roku do konca aprila niso dosegli.
Kaj meni minister?
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob prihodu na sejo vlade dejal, da mu ni razumljiva osnova za današnje proteste. Ponovil je, da se vlada iz pogajanj ni umaknila, ampak išče nove rešitve, kako zagotoviti odpravo varčevalnih ukrepov.
Proteste na neki način sprejema kot strah sindikatov, da bi jih zaobšli in ogrozili socialni dialog. To razume, vendar, kot zagotavlja, tega nikakor ne nameravajo, ampak iščejo rešitve, "kako tudi v javnem sektorju čim prej odpraviti varčevalne ukrepe, dobiti osnove za plačilo dobrih delavcev in na neki način pomladiti javni sektor in ga pognati v nov zagon".
Štrukelj: Kjer ni socialnega dialoga, je konflikt
Zbrane pa je ob vodjih pogajalskih skupin Branimirju Štruklju in Jakobu Počivavšku nagovoril tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je spomnil, da je vlada lani s svojim podpisom zagotovila, da se bodo na letošnjih pogajanjih dogovorili o postopni odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov v prihodnjih treh letih. Prav to zagotovilo, da bo vsaj po desetih letih konec varčevanja, pa je pomembno prispevalo, da so kljub gospodarski rasti pristali le na delno odpravo varčevalnih ukrepov.
A je vlada po njegovih besedah v manj kot pol leta pozabila, kaj je podpisala. Z vnaprej načrtovanim izstopom iz pogajanj pa je posegla v eno temeljnih delavskih pravic: v pravico do pogajanj o ceni dela.
Kot je pojasnil Počivavšek, zahtevajo, da vlada spoštuje zaveze, ki jih je dala zaposlenim, da se vrne za pogajalsko mizo in se s sindikati dogovori o postopni odpravi preostalih varčevalnih ukrepov v obdobju do leta 2019. Prav tako zahtevajo, da se vlada ponovno zaveže, da parlamentu ne bo predlagala sprememb plačnega sistema in posegala v pravice delavcev, vključno s pravicami javnih uslužbencev, ne da bi imela za to soglasje sindikatov.
"Z enostranskim izstopom z nedokončanih pogajanj je slovenska vlada zaposlenim v javnem sektorju vzela pravico do pogajanj o plačah, sindikatom pa mandat, da zastopamo interese delavk in delavcev," je opozoril Štrukelj. "Kdor zavrača pogajanja, zavrača socialni dialog. Kjer ni socialnega dialoga, je konflikt. Kdo koga sili v konflikt v tem trenutku v tej državi, je povsem očitno. Vlada sili zaposlene v konflikt, ker krši dogovore," je poudaril.

Pri tem je napovedal, da pred konfliktom ne bodo bežali, saj si pravice do pogajanj ne pustijo vzeti in se bodo zanjo borili. "Če se vlada ne bo vrnila na pogajanja v okviru podpisanih in prevzetih obveznosti in z nami sklenila dogovor o postopni odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov, kot se je zavezala, ji bo čas do naslednjih volitev mineval ob stopnjevanih pritiskih, protestih, stavkah, zdaj enih, zdaj drugih, in na koncu vseh skupaj," je napovedal.
Počivavšek je dejal, da so se danes zbrali tako predstavniki sindikatov iz državne uprave, kot širšega javnega sektorja. "Za pravice javnih uslužbencev se nas v pogajanjih bori 40, danes se nas je v podporo našim zahtevam zbralo več kot 20-krat toliko. In vladi sporočamo, da nas bo v prihodnjih akcijah prišlo še nekajkrat toliko, v kolikor bo vztrajala pri svojih neracionalnih ravnanjih, kršitvah dogovorjenih zavez ter zanikanju socialnega partnerstva in pravice do kolektivnega dogovarjanja," je poudaril.
Podporo sindikatom javnega sektorja je izrekel tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Stalni pritisk po zniževanju pravic delavk in delavcev v javnem sektorju po njegovih besedah ogrožajo tudi pravice delavcev v gospodarstvu. Kot je dodal, če vladi uspe odpraviti pravico do socialnega dialoga v javnem sektorju, bo to že jutri prizadelo tudi delavke in delavcev v gospodarstvu.
KOMENTARJI (708)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.