Huda ura nad Obalo: soline skoraj v celoti poplavljene, v Piranu voda do pasu

Stik dveh temperaturno različnih zračnih mas in precej globok ciklon, ki je nastal nad še vedno toplim Sredozemskim morjem, je odgovoren za burno vremensko dogajanje.

Vzdolž celotnega Jadranskega morja je včeraj pihal zelo močan jugo. Njegovi najmočnejši sunki so na odprtem morju presegali celo 150 kilometrov na uro in ustvarjali do 11 metrov visoke valove.

Močan veter je potiskal morsko vodo proti severu, to pa je ob kombinaciji polne lune in nizkega zračnega tlaka tudi pri nas poskrbelo za močan dvig gladine morja. Ob večerni plimi malo pred 21. uro je ta na mareografski postaji v Kopru dosegla višino 373 centimetrov, kar je pri nas zelo redek pojav. Šlo naj bi celo za drugo najvišjo plimo v več kot 50 letih - višina morja je v pretekli noči namreč dosegla najvišji nivo po letu 1969.

Morje je poplavilo več ulic, parkirišč, stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov, nekaj gostinskih lokalov, Center starejših občanov in lekarno, prav tako je bilo pod vodo tudi širše območje Tartinijevega trga v Piranu. Gasilci treh prostovoljnih društev in poklicne enote so nudili pomoč občanom, delili in nameščali protipoplavne vreče, dvigovali in reševali opremo ter črpali vodo. Nekateri domačini pravijo, da je "škoda precejšnja", spet drugi naj bi se na poplave, ki se pojavljajo vsakih nekaj let, dobro pripravili, čeprav dodajajo, da je bilo sinočnje dogajanje "res ekstremno".

Zaposleni na izolski komunali pokazali dobro pripravljenost na izredne vremeske razmere

Od torka popoldne pa do današnjega poznega popoldneva je bila ves čas na terenu tudi dežurna ekipa Komunale Izola, zaradi poplavljanja morja pa se je sinoči še okrepila. "Takoj ko je morje doseglo kritično višino, je dežurna ekipa nemudoma pričela z aktivnostmi za omejitev poplavljanja," so sporočili z izolske komunale. Morje je najprej poplavilo Veliki trg, kjer je v kratkem času višina vode dosegla okoli 45 centimetrov. Južni veter in obilno deževje sta prispevala k temu, da je voda poplavila tudi nižje ležeče mestne ulice – prodrla je vse do Gasilske ulice.

Delavci komunale so iz odtočnih kanalov odstranjevali lubje in druge naplavine, ki so ovirale odtekanje vode, preverjali in čistili meteorne jaške in rešetke ter pomagali pri prenosu in postavitvi protipoplavnih vreč. S prvimi vrečami s peskom so ob 20.40 zavarovali Ulico ob stolpu in Gasilsko ulico. Zvečer pa so za potrebe gasilcev, pripravili še 100 dodatnih protipoplavnih vreč.

"Po izvedenih najnujnejših interventnih delih, je v nočnih urah sledil še ogled območja Svetilnika, kjer je morje nanosilo kamenje in ob tem poškodovalo pomol," so zapisali v sporočilu za javnost,

Danes, okrog 5. ure zjutraj, pa so znova pregled obalo ob mestnem jedru. Ob 6. uri je morje sicer pričelo znova poplavljati na območju Velikega trga. Delavci so nemudoma spet pričeli s čiščenjem odtokov in jaškov ter javnih površin na Sončnem nabrežju. "Na Komunali Izola smo danes zjutraj pripravili in odpeljali še 250 protipoplavnih vreč (7500 kilogramov peska) ter v dogovoru s Civilno zaščito pripravili še 50 dodatnih oziroma rezervnih vreč," razlagajo.

Delavci Komunale, skupaj z redarstvom, Civilno zaščito, občani in gasilci so nato ob 8. uri začeli z raznosom vreč in nudili pomoč pri reševanju poplavljenih stanovanj, poslovnih prostorov, trgovin ...

"Kljub višji plimi je bilo danes zjutraj poplavljeno manjše območje, saj sta pojenjala tako južni veter kot deževje. Voda je na Velikem trgu segala okrog 25 centimetrov visoko, na Manziolijevem trgu in Kocjančičevi ulici 20 centimetrov, poplavljen je bil tudi del Ljubljanske ulice. Okrog 9.20 je voda pričela upadati. Sledilo je pometanje ulic in čiščenje glavnih prometnic v Izoli," pojasnjujejo.

Gladina morja je tudi danes visoka. Tako je po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) morje vse tja do 11. ure poplavljalo nižje dele obale v višini med 20 in 50 centimetri. Na mareografski postaji Koper je višina morja v tem času dosegla 352 centimetrov.

Morje ob slovenski obali poplavlja, ko gladina preseže 300 centimetrov, kar se v povprečju zgodi osemkrat na leto. Takrat morje poplavi nabrežja v Izoli, Piranu in Kopru. Poplave morja so najpogostejše jeseni in pozimi. Po podatkih Arsa se je najvišja plima pri nas zgodila leta 1969, ko je gladina morja dosegla kar 394 centimetrov. Visoko plimovanje so spremljali tudi visoki valovi, ki so dvigovali in premikali velike skale, kar je povzročilo ogromno škode.

Posamezne reke v Slovenski Istri, delu Primorske in v osrednji Sloveniji se razlivajo in še naraščajo. Čez dan bodo reke na omenjenih območjih še naraščale in poplavljale.

Težave v solinah: pod vodo skladišče soli

Padavine zadnjih dni in izredno plimovanje so prizadeli tudi Sečoveljske soline, ki ležijo v rahli depresiji. Kot je za STA povedal odgovorni za pridelavo soli Dario Sau, so morali prekiniti vsa dela, saj so soline skoraj v celoti poplavljene. Eno od skladišč soli se je v torek znašlo sredi vode. Zaposleni so sicer v pripravljenosti, da preprečijo še večjo škodo.

Trenutno vode ne morejo odvajati iz solnih polj s prečrpavanjem, saj odtoki njihovih črpalk ležijo prenizko, da bi premagali višinsko razliko. Voda ne more odteči niti preko prostega pada, saj je gladina morja previsoka. Voda se je delno pretakala celo tam, kjer so pred časom obnovili nasipe in jih preventivno dvignili na "nivo stoletnih voda". Kot je ocenil Sau, tako visoke plime v Sečoveljskih solinah ne pomnijo vsaj deset let.

Ponekod sneg

Na območju severozahodne Slovenije, kjer v teh dneh vztraja hladen zrak, je dež prešel v sneg do višjeležečih dolin. K dodatnemu nižanju meje sneženja sta vplivali včerajšnja popoldanska krepitev padavin in odsotnost toplega južnega vetra, ki je posledica reliefne zaprtosti alpskih dolin. Tako sneži na območju Rateč, Kranjske Gore in gorenjskih mejnih prelazov, dež se ob močnejših padavinah meša s snegom tudi na Bohinjskem.

Po podatkih Arsa je bila snežna odeja ob 7. uri v Ratečah visoka tri centimetre, na Predelu štiri centimetre, na Rudnem polju šest, na Zelenici 11, na Voglu 25, na Vršiču 38, na Kaninu 212 in na Kredarici že 230 centimetrov, kar je tudi rekord za prvo polovico novembra.

Čez dan bo še snežilo. Prometnoinformacijski center navaja, da je zaradi zimskih razmer prelaz Vršič zaprt, prav tako tudi prelaz Korensko sedlo na avstrijski strani.

Takšno je trenutno stanje v Ratečah (Vir: Promet.si):

Zaradi močnega dotoka toplega zraka iznad Sredozemlja, ki je še posebej izrazit na vetru izpostavljenih straneh gorskih pregrad, je drugod meja sneženja bistveno višje. Tako celo na vrhu Krvavca, ki se nahaja na nadmorski višini okoli 1800 metrov, prevladuje dež.

Vzpostavljali se bodo pasovi intenzivnejšega dežja

Tudi sreda bo oblačna s pogostimi padavinami. V alpskih dolinah bo ob dovolj intenzivnih padavinah še snežilo, v primeru šibkejših padavin pa se bosta mešala dež in sneg. Ob ugodnem scenariju lahko nad nadmorsko višino okoli 800 metrov zapade več kot 20 centimetrov snega. Drugod bo meja sneženja občutno višje, na okoli 1900 metrov nadmorske višine, s pomikom ciklona proti severu pa se bo pozno popoldne in zvečer spustila do nadmorske višine okoli 1000 metrov, a bodo takrat padavine že precej oslabele in marsikje tudi že ponehale. Temperature bodo od 6 do 12, v alpskih dolinah okoli 0 stopinj Celzija.

Večji del četrtka bo večinoma suh, tudi z nekaj sončnimi žarki. A že v petek se nam bo približal nov ciklon, ki mu bo predvidoma v nedeljo sledil še en. Od petka do nedelje bo tako spet oblačno s pogostimi padavinami. Daljša suha obdobja bodo možna predvsem v vzhodni Sloveniji. Znova se bo krepil južni veter, zato bo v večjem delu Slovenije razmeroma toplo z najvišjimi temperaturami nad 10 stopinj Celzija, le v alpskih dolinah in ponekod na Koroškem bo nekoliko hladneje.

Več o vremenu v vašem kraju.