Pesticidi odganjajo štorklje iz Pomurja, drugje v Sloveniji pravi 'bum'

Uspeh gnezdenja pri štorklji je odvisen od vremena, posebej padavin in temperatur sredi maja, ko se mladiči izvalijo. Če je takrat hladno in deževno, jih veliko pogine in uspeh je slab, so povedali v društvu za opazovanje ptic. Štorklji na splošno ustreza bolj suho in toplo podnebje, zato je to vrsta, ki s podnebnimi spremembami pri nas pridobiva. Nekatere se niti ne selijo več, dodajajo.

So pa velike razlike med regijami. Po podatkih letošnjega popisa število štorkelj v vseh regijah po državi narašča, samo v eni število pada, in to prav v tisti, ki je sicer tradicionalno znana po štorkljah. To je Murska ravan, kjer je leta 1999 gnezdilo 87 parov, letos pa le še 46. V 24 letih je na tem območju nehalo gnezditi 41 parov. V povprečju vsako leto neha gnezditi več kot en par.

Travniki v Prekmurju izginjajo, na njivah, škropljenih s pesticidi, za štorklje hrane ni

"Če se bo ta trend nadaljeval, bo Murska ravan čez 25 let brez štorkelj," je napovedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijan Denac. Glavni razlog za upadanje števila štorkelj je velika degradacija ekosistemov v Prekmurju, posebej kmetijske krajine, kjer prevladujejo ogromne monokulture. Travniki so izginili, na ogromnih njivah, škropljenih s pesticidi, za štorklje ni hrane.

"Zelo zaskrbljujoče je, da izginja štorklja, ki je precejšen generalist. To pomeni, da je prišlo do kolapsa biodiverzitete v kulturni krajini Prekmurja, ne samo do kolapsa števila vrst, ampak tudi do kolapsa biomase različnih organizmov, ki so hrana recimo štorklji," je izpostavil Denac.

Zaposleni v DOPPS in prostovoljci že od leta 1999 popisujejo belo štorkljo v Sloveniji 

Pri tem uporabljajo standardno, mednarodno usklajeno metodo. Vsako leto obiščejo vsa znana gnezda in zberejo podatke o statusu gnezda: ali je prazno ali so v njem obiskovalke, in če je zasedeno, tudi o številu mladičev.

"Popis opravljamo, preden mladiči poletijo iz gnezda, tako je število popisanih mladičev dejansko število poletelih mladičev. Na tak način dobimo podatke o rodnosti, kar je pravzaprav velika izjema, saj je bela štorklja edina vrsta, za katero imamo podatke o rodnosti za celotno nacionalno populacijo," navaja direktor DOPPS. Iz gnezd je sicer letos poletelo 588 mladičev.

Pri popisih opravijo tudi številne pogovore z domačini, popišejo morebitna nevarna stanja na gnezdih, npr. zvite podstavke, če se veje dotikajo golih žic, in potem ob sodelovanju elektro služb in Zavoda za varstvo narave izvedejo sanacije. Leta 2000 je DOPPS podelil Elektru Maribor naravovarstveno priznanje Aviana za že 50. nameščeni podstavek za štorklje v Pomurju. Po Sloveniji so sicer doslej opravili že več kot sto tovrstnih intervencij.