'Nimajo vsi pesticidi enakih učinkov'

Kmetijsko ministrstvo je v začetku februarja preklicalo prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev poncho, cruiser in gaucho, kar je razburilo tako strokovno kot laično javnost. Stranka ekoloških gibanj SEG je tako že izrazila nezadovoljstvo in nestrinjanje z odločitvijo kmetijskega ministrstva, saj po njihovem mnenju ni dopustno, da se dovoli uporaba snovi, za katere obstaja dvom o nevarnosti in negativnih vplivih na okolje in zdravje ljudi.

Raziskave britanskih znanstvenikov, ki so pokazale, da nekateri pesticidi povzročajo deformacijo pri živalih in feminizacijo moških, niso povezane s pesticidi, ki jih je kmetijsko ministrstvo ponovno dalo v uporabo, trdijo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). V študiji inštituta ChemTrust gre za organoklorne pesticide, ki so pesticidi najstarejšega tipa in pri nas že kakšnih 20 let niso v uporabi. Se pa organokloridi lahko še vedno uporabljajo kot zdravilo proti naglavnim ušem, vendar je to bolj izjema kot pravilo, ker so v uporabi druge snovi, je za 24ur.com povedala vodja oddelka za toksikologijo na IVZ Lucija Perharič in dodala, da so izjemno učinkovito sredstvo proti malariji in se uporabljajo v nekaterih tropskih deželah, saj so enostavni za uporabo, relativno nestrupeni za ljudi in poceni. ''So pa zelo obstojni v okolju, se kopičijo, tako da jih lahko, če jih uporabljajo v tropskem pasu, najdejo v živih bitjih na obeh tečajih.'' Organokloridi predstavljajo okoljski problem in dejansko lahko vplivajo na delovanje hormonskih žlez, lahko pa vplivajo tudi na plodnost, ampak to nima veze s situacijo v Sloveniji.

Perharičeva še opozarja, da nimajo vsi pesticidi enakih učinkov, ''zato je potrebno zadeve spremljati, saj se lahko učinki pokažejo z zamikom''. Vendar, kot poudarjajo na IVZ, pesticidi, ki jih je kmetijsko ministrstvo dalo ponovno v uporabo za neonikotinske zaviralce, ki so sicer razvrščeni kot zdravju škodljivi, vendar le pri zaužitju dovolj velike količine, nimajo hujših strupenih učinkov na sesalce. ''Receptorjev, na katere delujejo novejši pesticidi, ki so bili lani, zaradi negativnih učinkov na čebele, prepovedani, je pri človeku premalo, da bi lahko škodili,''  trdi Perharičeva. ''Druga stvar pa je vpliv na bitja v okolju in se povsem strinjam, da je na pesticide treba gledati celostno.''

Na IVZ so za vse tri ponovno dovoljene aktivne snovi že pred leti, v postopku registracije, podali poročilo o oceni tveganja za ljudi, ki te pesticide uporabljajo. Gre za delavce v kmetijstvu oziroma tiste, ki se na polju zadržujejo potem, ko je bilo že poškropljeno ali ko so bila semena obdelana in so se jih dotikali. Vedno preverijo tudi, kakšno je tveganje, da bi prišlo do škodljivih učinkov na zdravje nekoga, ki bi se naključno znašel na področju uporabe teh pesticidov.

''Mi izračunamo, kolikšen odmerek na kilogram telesne teže je tisti, ki ne predstavlja tveganja za zdravje, če s tem preparatom delamo,'' pojasnjuje Perharičeva in dodaja, da se pri tem upošteva tudi količina sredstva, ki se uporabi na hektar razredčitve in pogostost škropljenja. ''Če govorimo o tem, da se nekdo sprehodi čez škropljeno območje, če bo stal na listih, kakšen delež bo prišel čez kožo, kar je zelo pomembno, saj ljudje tega ne jedo, gre za vdihavanje, prehajanje pri stiku s kožo.''

Obstajajo namreč matematični modeli, v katere se vse te podatke vnese in se nato izračuna, kakšen predvideni odmerek naj bi ta posameznik prejel. ''Če je manjši od tistega, za katerega lahko na podlagi toksikoloških študij sklepamo, da je varen, potem tveganja za zdravje pri taki predvideni uporabi ne bi bilo. Če je predvideni odmerek večji, potem ponovno izračunamo tveganje ob uporabi zaščitne obleke, rokavic, maske. Če se izkaže, da je zaščita primerna, se priporoči uporabo zaščitnih sredstev, če ne, pa morajo tisti, ki se ukvarjajo z učinkovitostjo, povedati, ali bi bila manjša količina uporabljenega sredstva še učinkovita ali ne.''

S pesticidi uničujemo predvsem žuželke na pridelkih, zato se pojavlja vprašanje, kako škodljivi so ostanki pesticidov, ki ostanejo v živilu, ki smo ga poškropili. Tanja Fatur iz IVZ, ki ocenjuje toksikološke študije fitofarmacevtskih sredstev v postopku registracije, pojasnjuje, da mora biti z vsakim pesticidom, preden se ga registrira, narejena študija na njivi ali v sadovnjaku, kjer dejansko izmerijo, kakšni so ostanki pesticidov v živilu. ''Ker pesticid na živilo, da bi uničili žuželke, nanašamo namerno, pričakujemo, da bo nekaj ostankov pesticida ostalo. Na podlagi tega, kar dejansko najdemo v živilih in na podlagi podatkov o uporabi posameznega živila, se potem določi, kolikšna je najvišja koncentracija, ki je še lahko v živilu. In ta koncentracija je ponavadi precej precej nižja od teh odmerkov, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi.'' Pri predvideni uporabi, torej, da uporabimo točno toliko pesticida, kolikor je dovoljeno na točno določenem pridelku, to ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi, tudi če bi to uživali večino življenjskega obdobja.