Korupcija je resen problem, ki na nek način v vseh smislih zavira potenciale Slovenije. Poleg tega je Slovenija tudi zaradi korupcije izgubila mnogo prednosti, ki jo je imela pred drugimi državami v tranziciji.
Resnost stanja je po Penkovem mnenju mogoče pojasniti tudi z vrstami korupcije, ki se pojavlja v Sloveniji, saj gre za korupcijo, ki jo je težko prepoznati - odvija se namreč na visokih nivojih, zato jo je ob tako neučinkovitih institucijah in odsotnosti pritiska civilne družbe tudi težko obravnavati.
Pri rezultatih raziskave, ki jo je tako kot lani po naročilu vladnega urada za preprečevanje korupcije izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede, se v glavnem ponavlja slika iz lanskega leta, "ko smo ugotavljali, da je v Sloveniji t.i. velika korupcija veliko nevarnejša od male korupcije," je povedal Samo Uhan s FDV. Rezultati raziskave kažejo, da povprečen državljan praktično ne sodeluje v koruptivnih praksah, ki se odvijajo na višjih ravneh sistema, zato raziskovalci sklepajo, da gre na tem področju za vzorec, ki je značilen tudi za moderne zahodne družbe, kjer prevladuje predvsem korupcija političnih in ekonomskih elit.
Na vprašanje, kako velik problem v Sloveniji predstavlja korupcija, je več kot polovica vprašanih odgovorila, da gre za zelo velik (30,8 odstotka) oz. velik (29,4 odstotka) problem. Da korupcija ne predstavlja niti velikega niti majhnega problema, jih je menilo 28,7 odstotka, da gre za majhen oz. zelo majhen problem pa je skupaj menilo nekaj manj kot 5 odstotkov vprašanih. Raziskovalci so anketirane povprašali tudi, ali so imeli v zadnjem času kakšno izkušnjo s korupcijo, na kar je skoraj 95 odstotkov vprašanih odgovorilo negativno, samo 3,9 odstotka vprašanih pa pritrdilno. Kot je pojasnil Uhan, to lahko pomeni, da velik del prebivalstva nima niti možnosti sodelovati pri korupciji.
Več kot tretjina (34,6 odstotka) anketiranih je prepričanih, da je korupcija v Sloveniji v primerjavi z obdobjem pred letom 1990 močno narasla, in skoraj 33 odstotkov, da je nekoliko narasla. Da je ostala na isti ravni, je menilo 15,6 odstotka anketiranih, da je upadla, nekoliko ali močno, pa skupaj 6 odstotkov. Najpomembnejše vzroke za korupcijo v Sloveniji vprašani vidijo v prenizkih kaznih (22,9 odstotka), neučinkovitem pregonu (19,4 odstotka), pomanjkljivi zakonodaji (18,4 odstotka) in ustaljenih navadah (13,7 odstotka).
