Slovenija

Penko ali Kos?

Ljubljana, 08. 03. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Predsednik države je prejel dve prijavi za predsednika komisije za preprečevanje korupcije. Izbiral bo med Boštjanom Penkom in Dragom Kosom.

Janez Drnovšek
Janez Drnovšek FOTO: POP TV

Na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za predsednika komisije za preprečevanje korupcije, ki se izteče danes, sta se prijavila v. d. direktorja urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko ter Drago Kos z istega urada, tri prijave pa so v uradu predsednika države prejeli tudi za mesto namestnika predsednika omenjene komisije.

Novonastalo, s protikorupcijskim zakonom uzakonjeno komisijo, ki naj bi imela neposreden vpogled v morebitne "odklone" najvišjih oblastnih struktur, bo imenoval, razreševal in nadziral državni zbor, vanjo pa bo prešel sedanji urad vlade za preprečevanje korupcije.

Boštjan Penko
Boštjan Penko FOTO: POP TV

Za namestnika predsednika komisije so se prijavili prav tako Penko, do nedavnega članica računskega sodišča Nadja Žnidaršič Ferrari in Mirjan Hren z urada za preprečevanje korupcije.

Zakon namreč pristojnim organom nalaga, da že v 15 dneh po uveljavitvi zakona o preprečevanju korupcije - do 14. februarja - začnejo postopke za izbiro predsednika, namestnika in članov komisije. Tako je bil poziv za zbiranje predlogov kandidatov za predsednika kot za njegovega namestnika objavljen 5. februarja v uradnem listu, kandidati pa so morali svoje predloge uradu predsednika države poslati v 30 dneh, torej do sobote, 6. marca.

Drago Kos
Drago Kos FOTO: POP TV

Predsednika in namestnika predsednika v imenovanje DZ predlaga predsednik države, po enega člana komisije pa sodni svet, parlamentarna mandatno-volilna komisija, enega pa vlada. Postopek imenovanja se začne z javnim pozivom predsednika države za zbiranje predlogov za izbiro kandidatov za predsednika in namestnika predsednika. Predloge je potrebno poslati predsedniku države v 30 dneh po objavi poziva. Predsednik države izmed predlogov izbere kandidata in ju v mesecu dni po izteku poziva predlaga DZ v imenovanje. Drugi predlagatelji - sodni svet, parlamentarna mandatno-volilna komisija in vlada - pa predlagajo kandidate za člane komisije v roku treh mesecev. Predlogi za predsednika, namestnika predsednika in člane komisije morajo biti obrazloženi, s priloženim pisnim soglasjem kandidata. Državni zbor odloča o imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov komisije v 30 dneh po prejemu predlogov.

Predsednik, namestnik predsednika in člani komisije morajo imeti vsaj univerzitetno izobrazbo, najmanj deset let delovnih izkušenj in morajo biti osebe vredne javnega zaupanja za opravljanje tovrstne funkcije. Mandat vseh članov je šest let, brez možnosti ponovnega imenovanja. Vsi člani komisije so funkcionarji, omenjena funkcija pa ni združljiva s funkcijo v državnem organu, organu lokalne skupnosti, politični stranki ali sindikatu, z delom v državnem organu, organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnih pooblastil. Predsednik in namestnik predsednika komisije morata svojo funkcijo opravljati polni delovni čas, člani komisije, ki so visokošolski učitelji, pa lahko opravljajo svojo funkcijo v komisiji za petino polnega delovnega časa. Pri komisiji je zaposleno potrebno število javnih uslužbencev. Vrste in število delovnih mest javnih uslužbencev se določijo z aktom o sistemizaciji. Sedanji uslužbenci vladnega urada za preprečevanje korupcije, ki se z ustanovitvijo komisije ukinja, pa se, če se strinjajo, prerazporedijo na delovna mesta uslužbencev v komisiji.

Novoustanovljeni komisiji bodo vsi funkcionarji dolžni predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju - celotnem premoženju in dohodkih. V zakonu so namreč opredeljene tudi postopne sankcije, če funkcionar zahtevanih podatkov ne bi predložil. Tako bo komisija najprej opozorila funkcionarja in mu določila rok za izpolnitev obveznosti. Če kljub opozorilu funkcionar v določenem roku ne bo predložil zahtevanih podatkov, mu bodo njegove prihodke znižali za desetino. Če tudi v treh mesecih po izteku določenega roka funkcionar ne bo predložil zahtevanih podatkov, bo komisija o tem obvestila organ, pristojen za začetek postopka za prenehanje funkcije funkcionarju. Komisija bo še zlasti pozorna na nadzor na tistih področjih, kjer bi lahko prihajalo do zlorab ob stiku z zasebnim sektorjem. Nadzorni organ nove institucije, t.j. komisije za preprečevanje korupcije, bo v skladu z zakonom državni zbor.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10