Pekel zaradi tovornjakov: na dan jih naštejejo do 1500

Verjetno ste tudi vi za pot na hrvaško obalo kdaj že izbrali cesto, ki vodi čez mejni prehod Starod. No, domačini na odseku med Krvavim Potokom in Starodom opažajo, da se ni povečalo le število osebnih avtomobilov, ampak tudi težkih tovornjakov. V zadnjih petih letih se je, trdijo, promet povečal kar za trikrat, kar pomeni, da se mimo njih pelje tudi do 1500 tovornjakov na dan. Na leto to znaša okoli 300 tisoč.

Najprej se je promet težkih tovornjakov povečal po letu 2001, ko je Direkcija za infrastrukturo prepovedala težak tovorni promet med Postojno in Ilirsko Bistrico, še huje pa je, opažajo, odkar je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in se prevozniki z izbiro te ceste proti našim južnim sosedom izognejo plačilu cestnine. In tega imajo domačini zdaj dovolj, zato so se v Podgradu zbrali na protestu.  

Pravijo, da tak promet obremenjuje okolje in vpliva na varnost na cesti. Emisije in hrup močno vplivata na zdravje ljudi, tovornjaki pa uničujejo asfalt. 

Želijo si zmanjšanje oziroma prepoved težkega tovornega prometa na cesti med Starodom in Krvavim potokom, omejitev nočnega prometa in prepoved tranzitnega prometa iz vzhodne Evrope, se pravi iz držav, kot so Bolgarija, Romunija in Poljska. 

Domačini trdijo, da ti vozniki namesto ceste Zagreb–Ljubljana–Fernetiči in nato naprej proti Italiji uporabljajo cesto Zagreb–Reka–Trst. To cesto po njihovih besedah izberejo zaradi previsokih cestnin, zaradi njihovega varčevanja pa se polnijo ceste med Starodom in Krvavim Potokom. 

"Tukaj ob tej cesti je začelo biti življenje nevzdržno, problem je da cesta vsak dan bolj obremenjena, to pomeni vsak dan večji hrup," je povedal eden od protestnikov. Drugi je opozoril na emisije plinov ter uničevanje infrastrukture, tretji je opozoril tudi na (ne)varnost, saj da jim tovornjaki vozijo "dobesedno po dvoriščih", ob tem pa se ne držijo omejitev hitrosti. 

Kot primer dobre prakse omenjajo italijanske oblasti in mejni prehod Krvavi potok, kjer lahko po lokalni cesti iz Slovenije vozijo le tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 7,5 tone, ki so registrirana v Hrpeljah oziroma Kozini. Ostala so preusmerjena na avtoceste. 

Prepričani so, da imajo pravico do zdravega življenjskega okolja. Tako so sedaj stopili v kontakt z odvetniško družbo. Trenutno so zoper državo vložili dve tožbi, napovedujejo jih še okoli 170. Ocenjujejo, da bodo na osebo dobili med 4000 in 7000 evrov odškodnine. Kar pomeni, če je tožbo vložila štiričlanska družina, lahko pričakujejo okoli 20 000 evrov odškodnine.