'Orban s prisluškovanjem novinarjem do nadzora nad mediji'

Kot smo poročali, so z izraelsko vohunsko programsko opremo domnevno povezali več kot 50.000 telefonskih številk. Preiskavo med drugim napovedujejo v več državah, tudi v Franciji in na Madžarskem, kjer je opozicija pozvala k zasedanju parlamentarnega odbora za nacionalno varnost. Na Madžarskem naj bi namreč oblasti vohunile za več deset novinarji, aktivisti in poslovneži. Madžarsko združenje novinarjev pa je pozvalo oblasti k razjasnitvi vloge vlade pri uporabi Pegasusa.

Skupna preiskava več novinarskih organizacij, na čelu s francosko organizacijo Forbidden Stories, je pokazala, da je med vladami, ki so vohunile za novinarji, tudi madžarska. Kot navaja Guardian, je bil sestavljen širok seznam ljudi, ki naj bi bili tarča napadov sofisticirane vohunske programske opreme Pegasus, ki jo prodaja izraelsko podjetje NSO Group. V več primerih je forenzična analiza potrdila, da so bile naprave okužene s pomočjo omenjene vohunske opreme. Na seznamu je po poročanju medijev več ljudi, ki so jih preiskovali zaradi zadev, povezanih z nacionalno varnostjo in kriminalom. Med njimi pa je tudi vsaj 10 odvetnikov, opozicijski politik in najmanj pet novinarjev.

Guardian navaja, da je bil okužen mobilni telefon znanega novinarja preiskovalnega časnika Direkt36 Szabolcsa Panyija, ki sodeluje z več viri iz diplomacije in državne varnosti. Prisotnost Pegasusa so zaznali tudi na telefonu njegovega sodelavca. Forenzična analiza njegove mobilne naprave, ki jo je opravila organizacija Amnesty International, je ugotovila, da jo je Pegaszs v sedemmesečnem obdobju leta 2019 večkrat ogrožal. Do vdorov v napravo je prihajalo po Panyijevih stikih z madžarskimi vladnimi uradniki. Kot ugotavlja Amnesty International, je bilo vsaj 11 primerov, ko je Paniyjev telefon okužila vohunska programska oprema. Kot ocenjuje preiskovalni novinar, je vlada z vdorom v njegovo napravo poskušala ugotoviti, kaj novinar pripravlja ter identificirati njegove vire. Analiza je prav tako ugotovila, da je vlada vohunila še za njegovim novinarskim kolegom Andrasom Szabom. 

Poleg omenjenih naj bi vohunili tudi za fotografom, ki sodeluje s tujimi novinarji ter še enim vidnejšim preiskovalnim novinarjem, ki pa je zavrnil forenzično preiskavo in imenovanje, saj se boji, da bi lahko izgubil svoje vire. Kot "kandidat za nadzor" je bil zaveden tudi novinar Dávid Dercsényi, ki dela za lokalni opozicijski časnik. V podatkih so bile najdene tri številke, povezane z Dercsényijem, vključno s številko njegove nekdanje žene.

Dercsényi je dejal, da je zmeden glede informacije, da se v podatkih nahaja njegovo ime. "Večinoma sem delal na povprečnih, ne preveč občutljivih temah," je dejal. Sumi, da bi se lahko njegovo ime tam znašlo po tistem, ko je pri vladi poizvedoval za več informacij glede nekdanjega pripadnika sil Islamske države.  Dercsényi nobenega od treh telefonov, ki so se pojavili v podatkih, ni imel več, zato analiza ni bila mogoča.

Kot navaja britanski časnik, doslej sicer ni bilo zabeleženih primerov nasilja proti madžarskim novinarjem, vendar je Orbanova oblast uporabljala drugačne prijeme. Ob tem je bilo prijavljenih več primerov nadlegovanja neodvisnih novinarjev, pritiskov na lastnike, zaustavitve financiranja medijev ter prevzemov od vladi naklonjenih posameznikov in skupin. 

Pod drobnogledom madžarskih oblasti sta tako tudi največji opozicijski portal v državi 24.hu in njegov lastnik Zoltán Varga, ki je že dalj časa v sporu z Viktorjem Orbanom. Kot je povedal za Guardian, je od poslovnežev blizu vladi prejemal spodbude in grožnje, naj proda portal in druge medije, med njimi tudi najbolj brano žensko revijo. Za to naj bi mu, kot trdi, ponudili zajetne subvencije, če bi le zamenjal ljudi v uredništvu. "Mislijo, da se vse da z denarjem. Vendar jaz imam denar. Počasi sem se spremenil v njihovega sovražnika," je dejal. Varga je nato večkrat opazil neznane moške, ki so parkirali pred njegovo hišo ter domnevne ovaduhe, ki naj bi prisluškovali njegovim pogovorom v restavracijah. Prav tako naj bi med telefonskim pogovorom v ozadju slišal predvajanje posnetka pogovora. Njegovo hišo naj bi nekega dne trikrat preletaval helikopter, pri čemer naj bi šlo za poskus zaslišanja. Lastnik portala 24.hu plačuje 24-urno varovanje hiše in le redko telefonira. 

Le nekaj tednov potem, ko je Orban še v tretje slavil na parlamentarnih volitvah spomladi 2018, je Varga k sebi na večerjo povabil šest prijateljev. Med njimi je bil tudi Attila Chikan, minister v prvi Orbanovi vladi konec devetdesetih let, ki je kasneje postal oster kritik aktualnega premierja. Poleg njega so bili na obisku bogati in vplivni poslovneži. Med večerjo so se pogovarjali o ustanovitvi novega sklada, ki bi med drugim preiskoval in razkril korupcijo med vladajočo madžarsko elito. "Šlo je za prijateljski pogovor, ne državi udar," je dejal. Dva tedna za tem se je srečal z znanko, ki dela za vlado. Ta mu je omenila večerjo ter dodala, da bi nadaljevanje tovrstnih srečanj zanj lahko imelo nevarne posledice. Varga sumi, da je Orban nadzoroval srečanje. 

Vseh sedem ljudi, ki se je srečanja udeležilo, se je znašlo na seznamu potencialnih kandidatov za nadzor. Forenzična analiza je pokazala, da je bila mobilna naprava enega od prisotnih okužena z vohunsko programsko opremo, medtem ko je bila aktivnost zaznana na še eni napravi, ki pa ni bila kompromitirana. 

Med kandidati za nadzor naj bi bila tudi sin in odvetnik oligarha Lajosa Simicksa, Orbanovega prijatelja iz otroških dni. Odvetnik Simicksa Ajtony Csaba Nagy je prav tako slišal čudne zvoke v času telefonskih pogovorov. "Zgodilo se je tudi, da se je nekaj informacij, ki jih je izmenjal po telefonu, nato pojavilo v medijih," je dejal za Direkt36.

Madžarska ima v Evropi enega najbolj ohlapnih zakonodajnih okvirov za odobritev nadzora. Če je zahteva vložena iz razlogov nacionalne varnosti, ni sodnega nadzora; potreben je samo podpis ministra za pravosodje. Informacije na podlagi zahteve za svobodo obveščanja so pokazale, da je ministrica za pravosodje Judit Varga leta 2020 odobrila 1.285 prošenj za nadzor, kar vključuje vse oblike nadzora, ne le Pegasus. Ministrica je v enem od intervjujev vprašanje, ali bi dovolila nadzor nad novinarjem, označila za provokacijo. Na vprašanje, zakaj je odobrila toliko nadzorov, pa je dejala, da državi preti veliko nevarnosti.

Guardian se sklicuje na nekdanjega višjega protiobveščevalca, ki je z delom prenehal konec prejšnjega desetletja. Ta je priznal, da so bili vedno fleksibilni pri preiskovanju in nadzorovanju oseb, ki naj bi bile vpletene v domnevne poskuse ogrožanja državne varnosti. "Vendar sta bila dva poklica, ki smo se jima vedno izogibali. To so novinarji in odvetniki," je dejal. Nedavno objavljeni seznami namigujejo, da danes na Madžarskem temu ni več tako. 

Bruselj: Mediji bi morali biti sposobni delati svobodno

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes opozorila, da je zadeva popolnoma nesprejemljiva, če se izkaže, da je to res. "To je treba preveriti, ampak če je temu res tako, je popolnoma nesprejemljivo," je povedala ob obisku v Pragi. V Bruslju so danes poudarili, da bi morali biti mediji sposobni delati svobodno, neodvisno in brez strahu povsod v Evropski uniji in zunaj nje.

"Oblasti v državah članicah so dolžne nadzirati in nadzorovati svoje službe," je dejal govorec komisije Christian Wigand. Ob tem je pojasnil, da je nacionalna varnost stvar držav članic, ki morajo zagotoviti skladnost s pravili, polno spoštovanje človekovih pravic in pravic do zasebnosti.

"Ko gre za uveljavljanje pravic do zasebnosti v EU, je to stvar nacionalnih neodvisnih organov za varstvo podatkov," je pojasnil govorec na novinarsko vprašanje, ali je komisija pripravljena ukrepati proti Madžarski, denimo z uvedbo postopka zaradi kršitve evropske zakonodaje. Podrobneje zadeve sicer ni želel komentirati. Kot je dejal, zadevo še naprej pozorno spremljajo in jo bodo preučili z različnih vidikov ter nato presodili, ali lahko komisija nadalje ukrepa.

Szijjarto zanika vohunjenje za madžarskimi novinarji

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je zanikal poročanje svetovnih medijev, da so madžarske oblasti s pomočjo programske opreme Pegasus izraelskega podjetja NSO vohunile za madžarskimi novinarji in aktivisti. Povedal je, da je obveščevalna služba pristojnemu parlamentarnemu odboru pripravljena podati pojasnila.

Szijjarto je dejal, da je direktor madžarske obveščevalne službe IH zanikal, da bi ta uporabljala programsko opremo Pegasus. Služba, ki deluje pod okriljem zunanjega ministrstva, je pripravljena podati pojasnila parlamentarnemu odboru za nacionalno varnost, je poročal madžarski portal Telex.hu. Zasedanje tega odbora je sicer že zahtevala madžarska opozicija.

IH je sicer ena od petih madžarskih obveščevalnih služb. Ali bi lahko katera od drugih služb prek programa Pegasus nadzorovala posameznike, madžarski zunanji minister ni želel povedati.