O recenziji smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih so se člani strateškega sveta dogovorili na seji v začetku marca, veljati pa naj bi začele v prihodnjem šolskem letu. Njihovo pripravo so zaupali Boštjanu Jakšetu, Dušanki Mičetić-Turk, Zlatku Frasu, Samu Kreftu in Nini Mikec. Recenzenti so tedaj predlagali nekatere popravke smernic, poleg tega pa tudi uvedbo dveh menijev v vzgojno-izobraževalnih zavodih, in sicer jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil ter ob ustrezni organizaciji omogočanje izbire otrokom, da izberejo različne jedi z obeh jedilnikov. 

Kot so v odzivu na predlog Strateškega sveta za prehrano sporočili iz Sekcije za primarno pediatrijo, so mnenja, da naloga strateškega sveta ni recenzija s strani razširjenega kolegija za pediatrijo že potrjenih smernic in da ni potrebe po reorganizaciji trenutne organiziranosti vrtčevske in šolske prehrane v Sloveniji, ker ta deluje dobro, poleg tega pa po njihovem mnenju predlog strateškega sveta ne bo imel pozitivnega učinka na zdravje otrok in mladostnikov. Še več, obstajajo možnosti, da se zgodi nasprotno, opozarjajo. 

Posebej so opozorili na problematiko motenj hranjenja pri otrocih in mladostnikih. Del porasta motenj hranjenja pripisujejo tudi neustreznemu promoviranju različnih prehranskih vzorcev, vključno z vegansko prehrano med otroki in mladostniki: "Slednje je tudi znanstveno dokazano, zato želimo na tem mestu javno opozoriti na to problematiko. Veganski način prehranjevanja malčkov, otrok in mladostnikov je glede na trenutno veljavne evropske smernice prehrane odsvetovan." 

'Jedilniki se iz leta v leto izboljšujejo' 

Odzvali so se tudi na organizacijo vrtčevske in šolske prehrane v Sloveniji. Kot so prepričani, je ta že sedaj na izjemno visokem nivoju, in poudarjajo, da smo na evropskem področju številnim državam vzor. Čeprav se zavedajo določenih pomanjkljivosti, kot so javno naročanje, normativi in prostorske stiske, poudarjajo, da se jedilniki iz leta v leto izboljšujejo in gredo že zdaj v smer uravnotežene, lokalne in sezonske prehrane. 

Dotaknili so se tudi predloga, da bi uvedli regijsko centralno kuhinjo: "Takšno prakso poznamo tudi iz tujine, a to še ne pomeni avtomatsko, da so tako pripravljeni obroki za malčke tudi bolj zdravi oziroma ustrezno hranilni. Tak način pa je vprašljiv tudi iz okoljskega vidika." 

Kot so sklenili: "Pri tako pomembnih vprašanjih, kot je zdravje otrok, politika (oziroma strateški svet za prehrano, v katerem ni niti enega pediatra) ne sme in ne more mimo stroke. Zato apeliramo, da se pediatrično stroko aktivno vključi v vsa posvetovalna telesa, ki sprejemajo strateške usmeritve glede vprašanj, povezanih z zdravjem in dobrobitjo otrok, in se ji tudi prisluhne."