Pečečnik brez gradbenega dovoljenja za Bežigrajski športni park

Kot je zapisala predstavnica civilne pobude Karmen Stariha, so odločbo ministrstva prejeli v četrtek. "Glede na številne nezakonitosti in na vse negativne posledice projekta na Plečnikovo dediščino, okolje ter zdravje in premoženje prebivalcev, na katere opozarjamo že od začetka projekta, je bila odločitev tudi pričakovana."

Kot so poudarili, je projekt Bežigrajski športni park (BŠP) nesprejemljiv z več vidikov in se že od začetka sooča z močnim nasprotovanjem strokovne in širše javnosti. Zdaj upajo, da bo tokratna zavrnitev prinesla premik v razmišljanju o projektu BŠP tudi na strani investitorja, kar bi omogočilo začetek dialoga o drugačni rešitvi za Plečnikov stadion.

Obenem pričakujejo, da bo zavrnitev spodbudila državo, da bo aktivno posegla v reševanje stadiona, in sicer tako, da bo začela iskati rešitev za prenos lastništva spomenika na državo, bodisi z odkupom ali menjavo za drugo nepremičnino. Na ta način bi omogočili, da bosta obnova in revitalizacija stadiona v izvirni obliki čim prej stekla. 

Projekt, ki ga načrtuje poslovnež Joc Pečečnik, je sicer prejel negativno kulturnovarstveno mnenje tako Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) kot ministrstva za kulturo. 

Projekt BŠP nameravajo graditi po načrtih biroja GMP iz Berlina, ki je bil izbran na mednarodnem natečaju 2009. Ta predvideva ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona ter novogradnje – hotel, športno kliniko in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje.

Nasprotniki projekta se zavzemajo za prenovo stadiona v njegovi izvirni obliki. Marca lani je mreža organizacij za zaščito kulturne dediščine Europa Nostra Plečnikov stadion uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine za leto 2020.

Ministrstvo: Negativno odločbo smo izdali zaradi neizpolnjenega pogoja 

Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da so negativno odločbo za projekt izdali, ker ni bil izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 43. člena Gradbenega zakona, in sicer, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. Upravni organ je ugotovil, da gradnja ni v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

Ker tako eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja ni bil izpolnjen, le tega niso izdali. Zoper odločbo je sicer omogočeno pravno sredstvo - v roku 30 dni od vročitve je mogoče vložiti tožbo.