Poslanke in poslanci državnega zbora so nadaljevali minuli teden prekinjeno redno zasedanje z razpravo o predlogu deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2005. Razprava pa je potekala brez poslancev največje opozicijske stranke LDS, ki so že na začetku napovedali obstrukcijo zaradi ravnanja podpredsednika DZ Saša Pečeta (SNS), ki je minuli teden na domnevno sporen način vzel besedo Majdi Širca (LDS).
Rop: 'Sodelovanje nam je bilo onemogočeno'
Vodja poslanske skupine LDS Anton Rop je uvodoma pojasnil, da želijo poslanci te stranke konstruktivno sodelovati pri delu državnega zbora in pri obravnavi točke, ki je za Slovenijo in njeno uveljavljanje v EU zelo pomembna. Vendar jim je bilo to, kot je dodal, onemogočeno. Prejšnji torek je namreč prišlo do "neprimernega, nekulturnega in nedemokratičnega" ravnanja podpredsednika DZ Pečeta do poslanke LDS Majde Širce. Podpredsednik DZ naj bi po njihovem menenju grobo kršil poslovnik DZ in prekoračil svoja pooblastila. "Poleg tega, da je neprimerno komentiral in podajal povsem neumestne vrednostne sodbe ob nastopu poslanke LDS, je med njenim nastopom poslanko prekinil in jo pozval, naj preneha 'groziti poslankam in poslancem poslanskih skupin'," pravijo v LDS.
Predsednika parlamenta Franceta Cukjatija pa je poslanska skupina LDS pozvala, naj ustrezno ravna in zaščiti integriteto poslanke, saj gre za "škandal in ravnanje, ki znižuje demokratične standarde". Peče se poslanki ni opravičil, pa tudi predsednik parlamenta ni "kazal upanja, da bi se spremenil odnos", je dodal Rop. Zato LDS pri zasedanju ne bo sodelovala.
ZLSD se je vrnila v dvorano
Poslanci ZLSD so se po 15-minutnem protestnem odhodu vrnili v parlamentarno dvorano. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Miran Potrč, so se ne glede na neustrezno ravnanje parlamentarnega vodstva odločili, da bodo sodelovali pri obravnavi tako pomembnega dokumenta, kot so usmeritve za delovanje Slovenije v institucijah EU. Sicer pa so pričakovali, da bo predsednik DZ sklical posvet vodij poslanskih skupin, na katerem bi se pogovorili o tem zapletu.
DZ potrdil usmeritve za letošnje delovanje Slovenije v EU
Sicer pa so poslanke in poslanci s 44 glasovi proti trem (48 navzočih) potrdili deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2005, katere sestavni del so tudi prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu EU. Vladne smernice so ob obstrukciji poslancev LDS podprli poslanci vladnih SDS, NSi, SLS in DeSUS ter opozicijske ZLSD, nasprotovali pa so jim trije poslanci SNS.
O prednostnih nalogah in usmeritvah Slovenije v EU v letošnjem letu je poslankam in poslancem uvodoma spregovoril premier Janez Janša, ki je poudaril, da je osnovni namen deklaracije omogočiti usklajeno delovanju Slovenije v povezavi in učinkovito zastopanje njenih interesov v EU. Potrditev dokumenta v DZ pa bo po njegovih besedah okrepila legitimnost vladnega izbora prednostnih nalog. O teh sta državnemu zboru spregovorila tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol.
Prednostne naloge Slovenije v EU
Med usmeritvami in prednostnimi nalogami za letošnje delovanje Slovenije v EU je vlada v obsežnem dokumentu opredelila predvsem pogajanja o naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, izvajanje ciljev lizbonske strategije, učinkovito porabo dodeljenih kohezijskih sredstev unije ter nadaljevanje priprav na prevzem evra in na vzpostavitev zunanje meje. Poleg tega je med prednostnimi nalogami izpostavila tudi nadaljevanje širitvenega procesa in sodelovanje z državami Zahodnega Balkana, sodelovanje med EU in OVSE ter priprave na predsedovanje Slovenije EU.
Slovenija mora biti aktivna
Kot je poudaril predsednik vlade Janša, je uveljavljanje Slovenije v EU že bilo in bo tudi v prihodnje odvisno predvsem od njene aktivnosti, sposobnosti, iniciativnosti in tudi iznajdljivosti. V EU se bomo uveljavili, če bomo delovali kot verodostojen, povezovalni partner ter bomo kot takšni v skupnosti tudi prepoznavni. Naš dejanski vpliv v okviru EU je lahko bistveno večji od dejanske velikosti Slovenije, bruto domačega proizvoda ali formalnega političnega vpliva. Slovenija bo skušala povečati svoj vpliv pri reševanju vprašanj tudi prek strateških povezovanj, ki bodo odvisna od vsakokratnih konkretnih interesov, je napovedal.
Slovenija se trudi za evro
Skozi sodelovanje v mehanizmu menjalnih tečajev ERM 2 bo Slovenija izpolnila kriterije za sprejem evra, za to pa bo potrebno nadaljnje usklajeno, deloma restriktivno delovanje ekonomskih politik tako vlade kot Banke Slovenije, je dejal Janša. S potrditvijo reforme pakta stabilnosti in rasti na marčnem zasedanju voditeljev EU minuli teden je Slovenija v veliki meri zadovoljna, še posebej z delom pakta, ki krepi njegov preventivni del. Poleg naporov za izpolnjevanje vsebinskih kriterijev za prevzem evra bo Ljubljana nadaljevala tudi s tehničnimi pripravami za menjavo valute.
V zvezi z nadaljnjo širitvijo EU pa je premier poudaril, da si bo Slovenija še naprej prizadevala, da vrata ob upoštevanju vseh pogojev in kriterijev za članstvo ostanejo odprta še naprej. Vse druge alternative so slabše ne le za te države, ampak tudi za Slovenijo. Zahodni Balkan mora ostati visoko na dnevnem redu celotne mednarodne skupnosti; v tem kontekstu je čezatlantsko sodelovanje nenadomestljivo, je dejal Janša. Nadalje je poudaril, da se Slovenija zavzema tudi za okrepljeno sodelovanje z Rusijo, ki je strateški partner EU. Kot predsedujoča OVSE in aktivna članica EU pa se bo Slovenija zavzemala za čim večjo usklajenost delovanja EU in OVSE.
