PBS: Z denarjem ZD Izola smo poplačali kredit Mabre

Iz Zdravstvenega doma Izola so "glede na veliko zanimanje javnosti, vezano na zadevo Javni zavod Zdravstveni dom Izola, Poštna banka Slovenije in Mabra inženiring" poslali štiri dokumente. Med njimi je sklep sveta Zdravstvenega doma Izola, v katerem zaradi suma nezakonitega razpolaganja s prostimi denarnimi sredstvi predlagajo pridobitev dodatnega mnenja računskega sodišča. V odgovoru v računskem sodišču ugotavljajo, da je zavod s pogodbo o vezanem depozitu denar deponiral pri poslovni banki pod dogovorjenimi pogoji. "Sredstva po tej depozitni pogodbi so bila nepreklicno dana v zastavo za poravnavo obveznosti do banke. Banka je bila edini upravičenec do izplačila iz navedenega zavarovanja v primeru, da kreditojemalec (podjetje) ni izpolnil svojih obveznosti po kreditni pogodbi."

Zdravstveni dom Izola je torej prosta denarna sredstva pri poslovni banki deponiral kot zavarovanje kreditojemalčeve obveznosti do poslovne banke. "S podpisom kreditne pogodbe se nasproti banki ni le zavezal, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost kreditojemalca, če tega ne bo storil, ampak je banko dejansko pooblastil, da svojo terjatev poplača iz zastavljenega vezanega depozita. Vezana sredstva skupaj z obrestmi so tako predstavljala varščino do odplačila kredita, s čimer je banka pridobila prvovrstno zavarovanje, ki ni predstavljalo praktično nobene izpostavljenosti banke," piše v pojasnilu računskega sodišča.

Zakonodaja sicer dopušča tako deponiranje prostih denarnih sredstev pri poslovnih bankah kot tudi izdajanje poroštev subjektov javnega sektorja, vendar pod točno določenimi pogoji. Zastava premoženja subjektov javnega sektorja pa v veljavnih predpisih sploh ni predvidena. Tudi ni podlage, da se vezani depoziti prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov proračuna namenijo za zavarovanje terjatev tretjih oseb. Zato lahko subjekti javnega sektorja izdajo le poroštvo, seveda pod določenimi pogoji, ki v primeru Izole niso bili izpolnjeni, poudarjajo na Računskem sodišču.

Med poslanimi dokumenti je tudi zahteva izolskega zdravstvenega doma o vračilu depozita, ker "je rok vračila depozita potekel dne 10. decembra 2010" z datumom 26. januar 2011. Iz Poštne banke Slovenija so 31. januarja odgovorili, da je banka v skladu s 4. členom pogodbe o vezanem depozitu sredstva depozita ob njegovi zapadlosti dne 10. decembra 2010 porabila za poplačilo kreditne obveznosti podjetja Mabra inženiring. Dodali so, da "glede na navedeno banka iz pogodbe o vezanem depozitu nima več nobene obveznosti do Javnega zavoda Zdravstveni dom Izola".

Ali lahko izgubijo denar?

Nekdanja direktorica Gordana Živčec Kalan naj bi septembra lani naložila 150.000 evrov z računa zdravstvenega doma na Poštno banko Slovenije in dala garancijo podjetju Mabra inženiring za najem posojila v enaki višini. Mabra Inženiring je celoten znesek sredi januarja nakazala kar neposredno zdravstvenemu domu. V. d. direktorja Zdravstvenega doma Izola Evgenij Komljanec meni, da je neposredno nakazilo lahko sporno, saj ni verodostojne listine, kaj natančno se je poravnalo.

Poštno banko Slovenije je zato zaprosil, naj jim vrnejo depozit. Če bi šla Mabra v prihodnjem letu v stečaj, lahko stečajni upravitelj oporeka vsem njenim poslom za eno leto nazaj, torej tudi nakazilu Zdravstvenem domu Izola. Podjetje je med drugim investitor v poslovno stanovanjski objekt Dunajski kristali v Ljubljani, kjer so skupne prostore kupile zdravniške organizacije, med drugim tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki jo vodi Živčec Kalanova.

Ob nakazilu Mabre Inženiring je podala izbris hipoteke, ki jo je Zdravstveni dom Izola imel na eno od stanovanj v objektu Dunajski kristali kot garancijo za svoj denar. S tem tudi zdravstveni dom nima več nobenega varovanja, opozarja Komljanec. Napoveduje pritožbo, saj želijo v tem letu imeti še neko garancijo za svoj denar. Navaja, da glede na bonitetna poročila namreč podjetje Mabra Inženiring ni v najboljši kondiciji.

V najboljši poslovni kondiciji pa ni niti Zdravstveni dom Izola, pravi sedanji vršilec dolžnosti direktorja. Kot pravi, so stroški plač od leta 2008 zrasli z 2,1 milijona evrov na 2,75 milijona evrov. Izpostavlja tudi, da je zdravstveni dom ob 3,5-milijonskem proračunu lansko leto zaključil z dobrimi 200.000 evri primanjkljaja, medtem ko je še ob izteku Komljančevega prejšnjega vodenja imel zavod 162.000 evrov presežka. "To je problem in dolgoročno ne bomo mogli zdržati s takim poslovanjem," pravi Komljanec in dodaja, da bo moral tudi tu zadeve še raziskati.