Paznikom v koprskem zaporu prekipelo, ogrožena je njihova varnost

Nihče v tem trenutku nima toliko poguma, da bi javno povedal, da kandidatov za pravosodne policiste, ki jih oblečejo v uniformo in vržejo naravnost med zapornike, enostavno ni, kajti skoraj ni nikogar, ki bi to nevarno, strokovno zahtevno in zdravju škodljivo delo opravljal za 750 evrov, opozarja predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Frančišek Verk. 

Da je stanje resno, jasno kažejo tudi številke, ki nam jih posreduje: od 1. januarja 2020 do 16. avgusta letos se je na 236 razpisanih delovnih mest za pravosodne policiste zaposlilo zgolj 54 pravosodnih policistov in na 52 razpisanih delovnih mest za inštruktorje zgolj 18 inštruktorjev. V zadnjem letu beležijo vse več odhodov pravosodnih policistov iz celotnega zaporskega sistema, kjer prednjači koprski zapor. Tudi v prihodnosti pričakujejo stalen upad števila pravosodnih policistov, zaskrbljujoče pa je, da ob sedanjem trendu zaposlovanja ne bo mogoče niti nadomestiti vseh, ki bodo odšli. Do konca leta 2026 se namreč predvideva upokojitev 71 pravosodnih policistov in 20 inštruktorjev. Zaradi kadrovskega primanjkljaja pravosodnih policistov ter stalne rasti števila pripornikov se je v letu 2021 število odpovedanih spremstev v primerjavi z letom 2020 povečalo, z 389 na 456. 

Samo v letu 2021 so pravosodni policisti skupaj opravili 63.666 nadur. "Če gledamo nadure, manjka najmanj 30 ljudi, preobremenjenost pa se že kaže v zdravstvenih posledicah. Vse več je tistih, ki jih na medicini dela ocenijo, da ne smejo opravljati vseh del in nalog – nekateri ne smejo delati ponoči in v izmenah, nositi orožja, uporabljati prisilnih sredstev ter upravljati specialnih vozil za prevoz zapornikov," poudarja Verk.

V koprskem zaporu vre, sklicali krizni sestanek

Trenutno je najhuje v koprskem zaporu. Od 49 pravosodnih policistov jih je bilo nedavno devet na bolniški, dva pa imata samo polovični delovni čas. Izčrpani so, preobremenjeni, vse več jih odhaja na bolniške. Prišlo je celo tako daleč, da grozijo s protestnim shodom, saj stavkati po zakonu ne smejo. Prejšnji teden je tam potekal krizni sestanek s predstavniki vlade in sindikata. 

"Zbrala se je več kot polovica pravosodnih policistov, ki imajo vsega dovolj. Eden od njih je povedal, da je bil v enem mesecu prost le dva dneva. Nimajo socialnega in družinskega življenja, utrujeni so, zafrustrirani ... Delo z zaporniki ni lahko, sploh v Kopru, kjer je več kot 80 % storilcev kaznivih dejanj tujcev – migrantov in beguncev. Večina pravosodnih policistov sicer zna angleško, ampak jim to nič ne pomaga, ker obsojenci ne znajo. Kaj, če se združijo in koga napadejo? Tam je 100 tujcev in prepustiti to trem ali štirim policistom ... Eden od njih je na vratih, drugi je operativni vodja izmene, to pomeni, da se z njimi realno ukvarjata samo dva. To je varnostni rizik in sramota za to državo!" je oster Verk, ki pravi, da so zapori – tako kot stranišča – zrcalo družbe. 

'Direktor največjega slovenskega zapora lahko le sanja o plači višjega sekretarja v državni upravi' 

Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) se s pomanjkanjem pravosodnih policistov in drugih strokovnih sodelavcev sooča že dve desetletji. Težava torej ni nova, se pa vse bolj poglablja. Avgusta letos je bilo tam zaposlenih 554 pravosodnih policistov in 16 pravosodnih policistov kandidatov, kar pa je občutno premalo tudi glede na obstoječe varnostne zahteve. "Po kadrovskih standardih in normativih za delo strokovnih delavcev in pravosodnih policistov iz decembra leta 2018, s katerimi se zagotavlja ustrezna raven strokovnega dela in varnostnih standardov ter preprečuje preobremenjenost zaposlenih, bi morala uprava zagotoviti 672 pravosodnih policistov, kar pomeni, da trenutno primanjkuje več kot 100 pravosodnih policistov," so poudarili na ministrstvu za pravosodje. 

Po Verkovih ocenah je aktualno stanje v slovenskih zaporih posledica premalo strokovnega dela in skrbi za zaporske uslužbence ter slabega dela "nekaterih preveč vplivnih in politično podprtih posameznikov, ki že dve desetletji vedrijo in oblačijo na Generalnem uradu URSIKS, zato tudi ne zmorejo ustreznejšega razvoja slovenskega zaporskega sistema, ki je potreben vsebinske prenove in novih, izobraženih, primerno usposobljenih ter ustrezno plačanih pravosodnih policistov in drugih strokovnih sodelavcev". 

Pravosodni policisti bi bili po njegovih besedah več kot zadovoljni s panožno kolektivno pogodbo policistov ter z veliko boljše urejenim položajem policistov notranjih zadev, pedagogi in psihologi in drugi strokovnjaki v zaporu z univerzitetno izobrazbo oziroma z II. bolonjsko stopnjo pa bi bili srečni vsaj s plačo in bonitetami učitelja na osnovni šoli ali vzgojitelja v otroškem vrtcu. "Zato direktor največjega slovenskega zapora na Dobu s tristo zaposlenimi, ki skrbijo za več kot 600 obsojencev, lahko le sanja o plači višjega sekretarja v državni upravi, ki pa se žal lahko sistemizira le na sedežu ministrstva."

Že 26. januarja lani so na tedanjo ministrico za pravosodje Lilijano Kozlovič in generalnega direktorja URSIKS Bojana Majcna naslovili jasne in strokovno utemeljene zahteve ter ju opozorili na nujnost sprememb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS), slab položaj pravosodnih policistov in drugih zaporskih uslužbencev, ko gre zgolj za domnevno enoten sistemu plač javnega sektorja ter hkratno neupoštevanje Standardnih minimalnih pravil Organizacije združenih narodov za ravnanje z zaporniki. Odziv sindikata na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZIKS pa so 7. septembra letos poslali tudi Vladi RS, DZ, ministrstvu za javno upravo in varuhu človekovih pravic. 

Predlagane spremembe si lahko podrobneje ogledate v spodaj pripetem dokumentu! 

Blokada ministrstva za javno upravo in za finance 

Verk je kadrovsko problematiko in ostale težave, ki pestijo pravosodne policiste, na sestanku v Kopru poskušal pojasniti zbranim. "Imeli smo zelo odkrit pogovor, ki je trajal skoraj tri ure. Moram omeniti, da tukaj sploh ne gre za velik denar, kot v zdravstvu, na primer. Tukaj gre za 100 ljudi, ki bi se jim morale zadeve malo bolje urediti."

V sindikatu so ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan predlagali, da težavo rešijo z dodatkom k plači, čemur je bila ona sicer naklonjena, a je predlog na vladi povozila ministrica za javno upravo. "Generalni direktor URSIKS nam je prisluhnil, končno smo dobili tudi ministrico, ki je mlada, izobražena in poštena ženska, pa so jo povozili drugi," je razočaran Verk. 

Naleteli so namreč na blokado ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik in državne sekretarke na Ministrstvu za finance Saše Jazbec. Prva svoje mnenje utemeljuje, da gre v predlogu za obvod enotnega plačnega sistema, druga pa svoje nasprotovanje utemeljuje z nevarnostjo kršitev človekovih pravic, čeprav to ni naloga nadzora oziroma odgovornost MF. "Ministrica za javno upravo, ki nima pojma o zaporih, mi za pogajalsko mizo to navrže, kot da se grem neko barabijo in hočem narediti škodo ostalim javnim uslužbencem. 30 let se že ukvarjam s tem, poznam vse bivše ministre za javno upravo in nisem še doživel, da bi kdo imel tak odnos, sploh, ko gre za majhno skupino, ki pa je zelo pomembna!" je kritičen do Ajanović Hovnikove. 

Ob tem Verk izpostavi še vsem znan problem – primerljivo delo ni finančno enako ovrednoteno. "Vemo, da je plačni sistem neka "mutna" zadeva, kjer močnejše skupine javnih uslužbencev v šolstvu, zdravstvu in Policiji dosegajo svoje, medtem ko državna uprava v celem plačnem sistemu ni dosegla pol tistega, kar so dosegli oni. Nekaj denarja nam je sicer obljubljenega – verjetno bo šel za nadure, povečan obseg dela. Da bi sistemsko rešili problem in bi bila zaporska služba solidno plačana, da bi pritegnila ljudi, tega pa ni," pravi.

Vlado in vse davkoplačevalce bi moralo po njegovih besedah skrbeti dejstvo, da ni dopustno zmanjševati števila pravosodnih policistov pri izvrševanju spremstev zapornikov na sodišča in v zdravstvene ustanove ter zniževati števila pravosodnih policistov pri rednem varovanju zaporov. 

Naslednji korak: protestni shod namesto stavke? 

V teh dneh se je na SDOS obrnilo kar nekaj pravosodnih policistov, ki vedo, da predlaganim spremembam ZIKS nasprotujeta Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za finance ter Verka pozvalo, naj organizira protestni shod pred vlado in Ministrstvom za javno upravo, saj zaradi zakonske omejitve stavke ta enostavno ni mogoča. 

"Za razliko od pravosodnih policistov in drugih zaporskih uslužbencev, policisti, učitelji, vzgojitelji, zdravniki, medicinske sestre in druge neprimerno večje in pogajalsko močnejše poklicne skupine lahko stavkajo, zato skozi svojo stavkovno moč tudi dosežejo ugodnosti, ki jih zaposleni v zaporih in v ostalem delu sektorja država žal ne morejo," pojasnjujejo v sindikatu. 

Dodajajo še, da so zapori ogledalo države, "ki pa še vedno kaže vse tisto, kar od aktualne politične oblasti niti slučajno nismo pričakovali", zato vse, ki so proti spremembam ZIKS, pozivajo, da si skupaj ogledajo slovenske zapore in zaposlenim dajo priložnost, da jih neposredno seznanijo z zaporskim delom in težavami, ki jih povzroča slaba skrb države za vse tiste, ki delajo 365 dni na leto in 24 ur na dan. 

Kot še pravijo, so v SDOS vedno bili in vedno bodo na strani pravosodnih policistov in vseh drugih strokovnih delavcev, ki si s svojim delom služijo kruh v slovenskih zaporih. "Zato bomo morali v skupno in odločno akcijo ter zahtevati, da se slabo materialno, kadrovsko, prostorsko in temu primerno nevarno stanje že enkrat konča." 

URSIKS: Verjamemo, da bo pristojno ministrstvo našlo ustrezno rešitev 

Z vprašanji smo se obrnili na Ministrstvo za pravosodje, a nam je odgovore poslala Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Potrdili so, da je pretekli teden v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper potekal sestanek generalnega direktorja URSIKS s predstavniki SDOS. "Pogovori se v tem tednu nadaljujejo, zato se o dogovorih pred tem ne moremo opredeljevati," so zapisali. 

Na URSIKS sodelovanje s sindikatom ocenjujejo kot dobro in konstruktivno, saj da se predstavniki sindikata in vodstva redno sestajajo z namenom reševanja aktualnih vprašanj. 

"Glede izpostavljenega števila nadur pravosodnih policistov za lansko leto dodajamo, da gre za letni podatek za celotno upravo in ne samo za ZPKZ Koper. Število nadur je sicer gotovo eden od pokazateljev kadrovskega pomanjkanja v zaporskem sistemu, na kar tako v URSIKS kot v sindikatu že dalj časa opozarjamo. Pomanjkanje kadra je še posebej pereče ravno v ZPKZ Koper," so potrdili. 

Dodali so še, da je sprememba ZIKS trenutno v zakonodajnem postopku. "Kot ključno izpostavljamo spremenjen način zaposlovanja pravosodnih policistov. Z zadnjo novelo ZIKS-1G je bila namreč v zakon dodana možnost zaposlovanja kandidatov za pravosodne policiste, ki se je v praksi izkazala za neustrezno. Zato se bo po uveljavitvi novele zakona ponovno omogočilo zaposlovanje v pravosodni policiji na način, ki je veljal pred zadnjo novelo zakona." 

Ministrstvo za pravosodje je z razmerami v zaporih seznanilo vlado, ki je s sklepom Ministrstvu za javno upravo naložila, da v sodelovanju s pristojnimi resorji in upoštevaje sistemsko zakonodajo, pripravi predlog možnih rešitev za odpravo anomalij v plačnem sistemu. "Verjamemo, da bo pristojno ministrstvo našlo ustrezno rešitev, ki bo omogočala dostojno plačilo za delo zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora," še pravijo na URSIKS.