Pavliha vzpodbudil spor?

Podpredsednik državnega zbora in poslanec opozicijske LDS Marko Pavliha je za hrvaški Jutarnji list dejal, da gre pri njegovem nedavnem predlogu slovenski vladi, naj javno priporoči prebivalstvu, naj letos ne letujejo na Hrvaškem, za politično provokacijo in da se zaveda, da vlada predloga ne bo sprejela.

"To je samo moj provokativen predlog vladi, povsem pa mi je jasno, da ga vlada ne bo sprejela. Ne mislim, da Slovenci ne bodo več letovali na Hrvaškem. Morda bodo letovali v nekaj manjšem številu, vendar ne zaradi moje izjave, temveč zato, ker občutijo določeno nelagodje. Slovenci so med najbolj nepriljubljenimi gosti na Hrvaškem. Kot da smo krivi, ker se pri nas bolje živi, ker imamo evro ... Kot da smo vam kaj ukradli. Vendar vam nismo," je dejal Pavliha.

Odziv tiskovnega predstavnika hrvaške vlade Ratka Mačka, da bi morali Slovenci, če ne bodo letovali na Hrvaškem, letovati na Triglavu, pa po oceni Pavlihe potrjuje aroganco hrvaških oblasti, ki je tudi vzpodbudila njegovo pobudo. Pavliha je tudi menil, da je hrvaški premier Ivo Sanader namerno prepustil Mačku, da poda arogantno izjavo, medtem ko je sam govoril v bolj spravljivih tonih.

Podobno je Pavliha povedal tudi v pogovoru za Večernji list, za katerega je tudi poudaril, da njegov poziv ni povezan s hrvaškimi državljani, temveč s peščico hrvaških politikov, ki so preveč nervozni pred letošnjimi volitvami na Hrvaškem in vlečejo poteze, ki posledično negativno motivirajo hrvaške medije, da sovražno pišejo o Slovencih. Zato ni čudno, da so Slovenci na dnu priljubljenosti na Hrvaškem, je dejal Pavliha.

'Slovenija se je zaletela'

Zagrebški Vjesnik je medtem v obsežnejšem članku z naslovom Na Jadranskem morju ni več česa deliti utemeljeval znano hrvaško stališče, da Slovenija kot geografsko prikrajšana država nima epikontinentalnega pasu. Provladni časnik tudi trdi, da je Slovenija z nedavno protestno noto, v kateri je protestirala zaradi podaljšanja koncesije hrvaški družbi INA za raziskovanje na severu Jadranskega morja, kjer meja med državama na morju ni določena, posegla "po hrvaškem morju nasproti Pulja, torej nekaj sto kilometrov od kopenske meje med državama".

Časnik ob tem še ocenjuje, da se je slovenska politika s to noto, "v kateri je zahtevala sukcesijo Jadranskega morja" zaletela. "S tem je bila storjena velika škoda tako slovenski zunanji politiki kot tudi njenim odnosom s Hrvaško, še posebej pa kredibilnosti slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla," piše Vjesnik.

Večernji list pa v prispevku z naslovom Bruselj ne pristaja na slovensko izsiljevanje, meni, da je po zadnji izmenjavi not in zaostrovanja odnosov med državama arbitraža o meji najboljša rešitev. Pri tem ocenjuje, da se je slovenska vlada s podpisom brionske izjave, ki določa, da na meji velja stanje na dan 25. junija 1991, odpovedala veljavnosti sporazuma o meji Drnovšek-Račan iz leta 2001.

Časnik tudi meni, da je s pristankom na ta sporazum takratni hrvaški premier Ivica Račan pomagal Sloveniji, tako da je lahko "mirne duše Bruslju poslala sporočilo, da je problem meje s Hrvaško rešen". Slovenija zdaj ne pristaja na arbitražo in svoj položaj članice EU skuša izkoristiti za rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško, ki se o članstvu pogaja, na kar pa Bruselj ne pristaja, piše Večernji list.

Predsednica opozicijske Hrvaške ljudske stranke (HNS) Vesna Pusić je medtem v pogovoru za Vjesnik ocenila, da je napačno, da Slovenija vprašanje meje "obravnava kot kriterij vstopa Hrvaške v EU, čeprav ve, da gre za iste mejne točke, ki niso bile kriterij slovenskega vstopa v EU". Ob tem je menila, da bo zaradi spolitiziranosti vprašanja meja na morju končala na arbitraži, nekatera vprašanja glede poteka kopenske meje, ki otežujejo življenje ljudi na obeh straneh meje, pa bi bilo treba po njeni oceni rešiti dvostransko.