'V Sloveniji vse bolj sovražno medijsko okolje, vlak pelje v smer Madžarske in Poljske'

Poročilo z naslovom Nazadovanje svobode medijev v Sloveniji pod trenutno vlado Janeza Janše je bilo objavljeno v sredo, 30. junija, dan pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU. Pripravili so ga po dvotedenski virtualni misiji za ugotavljanje dejstev, ki so jo konec maja in v začetku junija izvedli partnerji MFRR in druge organizacije za svobodo medijev, srečali pa so se z različnimi sogovorniki iz medijskih krogov v Sloveniji. 

Misijo sta vodili Evropska zveza novinarjev (EFJ) in Mednarodni inštitut za tisk (IPI) v partnerstvu z Društvom novinarjev Slovenije (DNS). Sodelovale so še partnerske organizacije Člen 19 (Article 19), Evropski center za svobodo tiska in medijev (ECPMF), Neomejeni svobodni tisk (FPU) ter Balkanski in kavkaški observatorij Transeuropa (OBCT), pridružili pa so se tudi predstavniki drugih organizacij za svobodo medijev. 

Kot je uvodoma povedala moderatorka Renate Schroeder, je poročilo sestavljeno na osnovi dejstev in ne mnenj njegovih avtorjev. Pri tem je sodelovalo 35 novinarjev ter tudi uredniki, predstavniki civilne družbe, visokošolskimi učitelji, združenji, vladnimi predstavniki in poslanci vseh političnih polov pri nas. "Poročilo potrjuje, da se v Sloveniji ustvarja vse bolj sovražno medijsko okolje, ki ga zaznamujeta polarizacija in t.i. poskusi uravnoteženja medijske krajine. To povzroča negativne posledice in veča nezaupanje v demokracijo." Kot najbolj "šokantno" dejanje je označila poskus razgradnje Slovenske tiskovne agencije STA. 

Tako Schroederjeva kot sogovorniki so sicer povedali, da v Sloveniji, po zaslugi "pogumnih nedovisnih novinarjev", še vedno obstaja medijski pluralizem, za razliko od Madžarske in Poljske. "Se pa pojavljajo neliberalni trendi. Vsi vlaki gredo v napačno smer," je dejala. 

Sodelavec za področje zagovorništva z Mednarodnega inštituta za tisk Jamie Wiseman pa je opozoril na sistematični pritisk, katerega sta s strani vlade Janeza Janše deležna tako STA kot RTV Slovenija. "V zadnjih mesecih je UKOM poskušal finačno izčrpati STA, ki je ostala brez državnega financiranja." Kot je ponazoril Wiseman, je STA ključna arterija slovenskega medijskega prostora, nanjo pa se je "z neposrednimi napadi spravil tudi predsednik vlade". STA je po njegovih besedah žrtev osebnih napadov, "tudi na njenega direktorja, ki ga obtožujejo sodelovanja v umoru enega od nekdanjih sodelavcev". 

Ob tem je tudi poudaril, da so resno zaskrbljeni tudi zaradi napadov na RTV Slovenija. "Predstavniki vlade so jo večkrat označili za totalitarno in jo obtožili poskusa rušenja vlade, predsednik vlade pa je pozval ljudi k neplačevanju prispevka."  Sodelavec za področje zagovorništva z Mednarodnega inštituta za tisk je dodal, da vlada poskuša spodnesti integriteto medijskih institucij. "Vendar pa je podpora STA močna, čeprav je njena usoda negotova," je sklenil. 

Laurens Hueting, sodelavec za področje zagovorništva z Evropskega centra za svobodo tiska in medijev, pa je izpostavil, da je aktualno vladavino Janeza Janše najbolj zaznamovala "agresivna uporaba socialnih omrežji za napade na medijske sovražnike in kritike". Opozoril je tudi na napade na ženske novinarke, ki so bile deležne groženj, tudi s smrtjo in posilstvo s strani nekateri uporabnikov na spletu. Slovensko vlado je pozval k omejevanju sovražne retorike in vzdržnosti pri poskusu diskreditiranja novinarjev. "Napadi na novinarje morajo biti obsojeni in podvrženi preiskavam, še posebej, ko gre za ženske novinarke."

Hueting se je med drugim tudi dotaknil državnega financiranja vladi naklonjenih medijev in zmanjševanja financiranja kritikov. "Države subvencije so bile namenjene medijem blizu stranke SDS, ki so (delno) v lasti madžarskih lastnikov in katoliške cerkve. Gre za medije, v katerih primanjkuje profesionalizma in kjer odkrito napadajo določene skupine ljudi."

Kot zadnji je spregovoril Tim Schoot Uiterkamp, ki je opozoril na vse večjo ranljivost slovenskega medijskega sektorja. "Predstavniki vlade poskušajo braniti svoje poteze s tem, ko zagovarjajo uravnoteženje medijske krajine. Kot primer navajajo stvari, ki v slovenskem medijskem prostoru objektivno niso urejene. Nekatere izmed težav smo prepoznali tudi sami. Ena od teh je pomanjkanje nadzora nad lokalnimi mediji. Vendar namesto, da bi vlada te probleme poskušala reševati, je sprejela odločitve, s katerimi še dodatno spodkopava medije v Sloveniji."

Tudi Uiterkamp je poudaril nevarnost, da bi Slovenija odšla po poti Poljske in Madžarske. "Predstavniki vlade razlagajo, da neodvisno novinarstvo ne obstaja, ampak gre zgolj za levi in desni aktivizem."

Kot smo poročali, so partnerji pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR) v začetku meseca v Sloveniji izvedli "virtualno misijo". Ob tem so ugotovili, da je medijska svoboda v Sloveniji vse bolj ogrožena, saj vlada sistematično spodkopava kritične medije. V poročilu so opozorili predvsem na pritiske na Slovensko tiskovno agencijo in prizadevanje vlade za okrepitev nadzora nad mediji.