Odbor DZ za notranje zadeve je na sinočnji seji po večurni razpravi podprl dopolnjen predlog novele zakona o tujcih, s katero želi vlada uzakoniti možnost aktivacije posebnega ukrepa, s katerim bi v primeru zaostrenih migracijskih razmer omejili vstop tujcev v državo. Predloge dopolnil opozicijskih SDS in NSi so na seji zavrnili.
Razprava je večinoma tekla okoli tega, kdo bi v primeru okrepitve migrantskega vala ali drugih dogodkov sprožil poseben ukrep obravnave migrantov, ki ga predvideva novela. V opozicijski SDS so se zavzemali, da bi to lahko storila kar vlada sama, saj bi glasovanje o takem vprašanju v DZ lahko zelo zavleklo postopek sprejemanja te odločitve in bi prej nastopile izredne razmere, kot pa bi poslanci zaključili z razpravo. Podobnega stališča je bil tudi poslanec SD Janko Veber, ki je menil, da bi situacijo moral presojati Svet za nacionalno varnost in o tem svetovati vladi.
Kljub drugačnim predlogom opozicije je bilo sprejeto koalicijsko usklajeno dopolnilo odbora, ki predvideva, da o tem glasuje državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. "Naj vendar odloči vsaj navadna večina, ne dvotretjinska. Nikoli ne boste dobili potrebne podpore!" je koalicijo pozval poslanec SDS Vinko Gorenak in se zavzemal, da bi odbor glasoval o dopolnilu NSi, ki je sicer predvideval glasovanje v DZ, a z navadno večino. Kljub temu je predsednik odbora Dušan Verbič določil, da bo odbor najprej glasoval o dopolnilu odbora. Podprlo ga je osem poslancev, šest pa jih je glasovalo proti, s tem pa glasovanja o dopolnilu NSi niso več opravili.
Kaj predvideva novela?
V skladu s sprejetimi dopolnili, predlog novele zakona o tujcih, ki ga je sprejel odbor, tako predvideva, da bo ministrstvo za notranje zadeve v primeru, ko bi bila zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost države, predlagalo vladi, naj državnemu zboru predlaga sprejem ukrepov ob spremenjenih razmerah na področju migracij in določi območje izvajanja teh ukrepov. Za tak ukrep morata torej glasovati dve tretjini vseh poslancev, ukrepe pa lahko sprejmejo najdlje za šest mesecev.
Na podlagi teh ukrepov policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo, in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil, predvideva besedilo novele.
Dopolnila odbora nadalje predvidevajo, da če tujec, ki poskuša nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU, izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija izvede identifikacijski postopek in ugotavlja njegovo identiteto.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve, še predvideva novela.
Navedeno po predlogu novele ne bo veljalo v izjemah, ko bi ukrepanje onemogočalo zdravstveno stanje tujca ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem ukrepanje ni mogoče zaradi zdravstvenega stanja, ali kadar gre za mladoletnika brez spremstva.
Na seji je bilo slišati tudi kar nekaj pripomb glede postopka sprejemanja tako zahtevnega zakonskega predloga, češ da je bil oblikovan v tajnosti, brez javne razprave in se sprejema po nujnem postopku. A predlog poslanca ZL Franca Trčka, naj odbor izglasuje sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ni bil sprejet. Prav tako ne predlog poslanke Zavezništva Alenke Bratušek (NP), da bi imeli še pred obravnavo v DZ javno predstavitev mnenj o zakonu, podpore tudi ni dobila ideja, da bi o predlogu novele najprej razpravljali za zaprtimi vrati.
