Parlamentarna večina umaknila razpravo o preiskavi afere Black Cube

Za petek je bila na seji predvidena odreditev omenjenih parlamentarnih preiskav, ki jih DZ poleti z zavrnitvijo dnevnega reda izrednih sej ni odredil.

A koalicija meni, da je treba pred odreditvijo preiskav počakati na izid referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je DZ sprejel maja. Referendum o uveljavitvi te novele bo 11. oktobra, odločitev volivcev pa bo "pomembna za nadaljnje odločanje na področju parlamentarnih preiskav", menijo.

Poslanec SDS Andrej Poglajen je v obrazložitvi na seji dodatno dejal, da njihov predlog ne pomeni, da preiskavi ne bosta odrejeni ali želijo pomesti stvari pod preprogo, pač pa želijo počakati na dokončno potrditev zakonodajnega okvirja na referendumu. Če bo zakon na referendumu potrjen, pa se obenem po njegovih besedah postavlja tudi vprašanje, zakaj bi uvedli komisiji po drugem zakonu kot vse ostale, ki bodo morebiti predlagane po uveljavitvi maja sprejete novele zakona o parlamentarni preiskavi.

S preiskovalno komisijo o aferi Black Cube bi DZ ugotavljal, ali je šlo za poskus vplivanja na izid letošnjih parlamentarnih volitev, s parlamentarno preiskavo glede suma obvodnega oz. nedovoljenega financiranja političnih strank pa bi medtem raziskali sume prikritega financiranja. Za razpravo o obeh aktih je v petek v DZ skupaj predvidenih osem ur, o predlogih pa DZ ne glasuje, ampak je za odreditev dovolj že seznanitev poslancev na plenarni seji.

Opozicija je bila v razpravi zelo kritična, saj meni, da gre koalicija predaleč in krši ustavo. Poslanka Svobode Lena Grgurevič je zaradi nespoštovanja ustave in zlorabe postopka napovedala kazenske ovadbe.

Ustava določa, da DZ mora odrediti parlamentarno preiskavo na zahtevo tretjine poslancev DZ. Pomen te ustavne določbe in odreditve parlamentarne preiskave brez odlašanja je pred dnevi izpostavilo tudi ustavno sodišče. Razveljavilo je namreč določbo zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico DZ, da odredi parlamentarno preiskavo, meni sodišče.

Poslanec Poglajen je danes sicer dejal, da je ustavno sodišče ugotovilo, da je aktualni zakon o parlamentarni preiskavi neustaven in da bi preiskavi odredili na podlagi neustavnega zakona. A ustavno sodišče o drugih izpodbijanih členih še ni odločalo, tako ostale določbe ostajajo v veljavi.

Poslanec SDS Franc Breznik je ocenil, da so napovedane kazenske ovadbe zaradi suma nespoštovanja ustave ob današnjem umiku odreditev dveh parlamentarnih preiskav posledica nerazumevanja prava. Vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj pa je dejala, da so umik preiskav podprli, saj čakajo na referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Elena Zavadlav Ušaj iz Demokratov tega manevra Grgurevič v izjavi za medije v DZ ni želela komentirati, saj da gre za zdaj šele za napoved. 

Glede današnjega umika točk o odreditvi parlamentarnih preiskav pa je Zavadlav Ušaj dejala, da bi z uvrstitvijo na dnevni red DZ v neenakopraven položaj postavili preiskovalke, ki bi se začele v začetku mandata, če bi se referendum drugače izšel. Hkrati je poudarila, da zdajšnja opozicija v prejšnjem mandatu na dnevni red ni uvrstila preiskovalke o Gen-i, zato jo čudi, "da se oglašajo".

Državljani bodo na referendumu, ki bo 11. oktobra, med drugim odločali, ali so za to, da se uveljavi novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je DZ sprejel maja. Ta med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli.

Poslanec Breznik se je v današnji izjavi za medije v DZ dotaknil tudi nedavne odločitve ustavnega sodišča, ki je razveljavilo določbo zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico DZ, da odredi parlamentarno preiskavo, meni sodišče.

Breznik je zatrdil, da je ustavno sodišče s tem povedalo, naj ljudje na referendumu glasujejo za novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Prepričan je, da je nekdanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je bila predlagateljica veljavne novele zakona o parlamentarni preiskavi, kršila ustavo.

Za umik parlamentarnih preiskav o Black Cube in obvodnem financiranju strank, ki so ga predlagale koalicijske SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, so danes glasovali še poslanci Resnice, z izjemo predsednika DZ Zorana Stevanovića, ki se je glasovanja vzdržal.

Poslanec Breznik je v izjavi za medije v DZ še dejal, da je to Stevanovićeva samostojna odločitev. Kot je povedal, je Resnica "pridruženi član neke koalicije, lahko bi rekel, delujejo samostojno".

Poslanci Resnice današnjega dogajanja v DZ niso komentirali, prav tako ne poslanci NSi.

"Tisti, ki prvošolčkom delijo ustavo, so že tretjič onemogočili ustanavljanje obeh preiskovalnih komisij, s čimer so grobo poteptali ustavo," je v odzivu na umik obeh točk dejala poslanka Svobode Tamara Vonta, ki je v prejšnjem mandatu DZ vodila preiskovalno komisijo o obvodnem financiranju SDS in NSi.

Poslanka Levice Nataša Sukič je medtem menila, da so bili v uvodu plenarne seje DZ, ki se je začela danes, "priča vrhuncu političnega cinizma in brutalnemu poskusu utišanja opozicije in resnice". Koalicija je z umikom obeh točk dnevnega reda že tretjič preprečila ustanovitev obeh preiskovalnih komisij. "S tem je v svoji objestnosti in vulgarizmu svoje preglasovalne moči šla do konca in z grobo preračunljivostjo preprečila poslancem opozicije parlamentarno delo, zagotovljeno z ustavo," je opozorila. "Naša dolžnost in pravica je, da preiskujemo," je dodala.

O tem po njenem pojasnilu govorijo tako ustava kot zakon o parlamentarni preiskavi, poslovnik DZ in poslovnik o parlamentarni preiskavi. "Štirje akti so bili brutalno pohojeni, kar pomeni neposreden napad na jedro demokracije," je opozorila.

Prav tako so nezadovoljni v SD. DZ mora v sladu s 93. členom ustave odrediti parlamentarno preiskavo, kadar jo zahteva najmanj tretjina poslank in poslancev. To ni prošnja opozicije, o kateri lahko večina odloča po politični volji, ampak ustavno varovana pravica parlamentarne manjšine in eden od temeljnih mehanizmov nadzora oblasti, je zapisala vodja poslanske skupine SD Meira Hot. Nova ustavna odločba po njenih besedah še dodatno potrjuje, da mora biti parlamentarna preiskava učinkovita in pravočasno izvedena ter da ustavne pravice tretjine poslancev ni dopustno s postopkovnimi manevri parlamentarne večine dejansko izničiti.

Poslovnik DZ prav tako ne dopušča dvoma glede tega, je opozorila. Ker sta bili točki na dnevni red redne seje uvrščeni na predlog opozicijskih poslanskih skupin, bi lahko njun umik predlagale le tiste poslanske skupine, ki so njuno uvrstitev zahtevale. Koalicija ni predlagateljica in nima poslovniškega upravičenja, da zahteva njun umik. Predsednik DZ pa takšnega nedovoljenega predloga po navedbah Hot ne bi smel uvrstiti na glasovanje.