Poslanke in poslanci so s 60 glasovi za in enim proti sprejeli novelo zakona o davku na izplačane plače, s katerim naj bi se davčno razbremenile plače zlasti v delovno intenzivnih panogah, kjer so povprečne plače precej nižje od državnega povprečja. S predlogom zakona naj bi se razbremenile plače do zneska 165.000 tolarjev, s čimer bi se zmanjšali stroški delodajalcev predvsem v delovno intenzivnih panogah, kjer so izplačane plače relativno nižje kot v drugih dejavnostih.
Po drugi strani pa lestvica za višje plače ostaja nespremenjena. Plače, katerih bruto znesek presega 165.000 tolarjev in znašajo do 400.000 tolarjev, bodo obdavčene s 3,8-odstotnim davkom na izplačane plače. V primerih, ko bruto plača presega 400.000 tolarjev in ne presega 750.000 tolarjev, bodo plače še naprej obdavčene s 7,8-odstotnim davkom na izplačane plače. Bruto plače v višini nad 750.000 tolarjev pa bodo obdavčene s 14,8-odstotno stopnjo. Predlagana rešitev zakona, da se dvigne spodnji prag obdavčitve plač na 165.000 tolarjev, pomeni, da ne bodo obdavčene tiste plače, ki so po zadnjih statističnih podatkih o povprečni mesečni plači za mesec marec 2004 nižje od 63 odstotka povprečne plače.
Posodobitev odločanja na referendumih in volitvah
Državni zbor je s potrebno večino 61 glasov za in nobenim proti sprejel novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Predlagane rešitve se med drugim nanašajo tudi na ureditev možnosti glasovanja na referendumih slovenskim državljanom s stalnim bivališčem v tujini. Z novelo zakona dopolnjujejo tudi možnosti volivcev, da uveljavljajo pravno varstvo pravice glasovanja tudi zoper nepravilnosti pri delu volilnih komisij volilnih okrajev in volilnih enot. Želijo odpraviti tudi krajevno pristojnost v postopku dajanja podpore zahtevi za razpis referenduma. Ta sprememba je v duhu odpravljanja administrativnih ovir, saj naj bi po novem lahko volivec podporo referendumskim zahtevam dal na katerikoli upravni enoti po državi, ne glede na kraj stalnega prebivališča volivca. Zakon naj bi tudi dopolnili z kazenskimi določbami za kršitve referendumskega molka. K zakonskemu besedilu je odbor sprejel štiri redakcijska dopolnila.
Zakon o istospolni partnerski zvezi spet ostal na cedilu
Državni zbor je v okviru prve obravnave vladnega predloga zakona o istospolni partnerski zvezi opravil tudi splošno razpravo (s 44 glasovi za in 11 proti), ki jo je zahtevala skupina desetih poslancev. Nasprotniki zakona (iz vrst SDS, NSi in SNS) so predlogu očitali predvsem preveliko podobnost z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prva obravnava predloga zakona ob izteku parlamentarnega mandata pa naj bi pomenila zgolj nabiranje političnih točk vladne koalicije. Zakona namreč parlament zaradi izteka mandata ne bo mogel sprejeti, zato bo prepuščen naslednji sestavi državnega zbora.
Državni zbor je s 53 glasovi za in štirimi proti sprejel tudi zakon, s katerim se bo s 1. januarjem ukinil posebni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Slovenija je svojo davčno zakonodajo prilagodila mednarodnim standardom in zakonodaji Evropske unije s tega področja; tudi s tega vidika je posebni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic preživet in ga je zato potrebno ukiniti oziroma mora zakon, ki ga uvaja, prenehati veljati.
Opravili pa so tudi amandmajsko obravnavo predloga zakona o javni rabi slovenščine. Ker so bila k zakonu sprejeta dopolnila k manj kot desetini členov, je državni zbor sklenil, da se tretja obravnava zakona opravi še na julijski seji, predvidoma v četrtek.
