Državni zbor je s 50 glasovi za in 21 glasovi proti izglasoval sklep ustavne komisije, naj DZ ne podpre predloga za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS z osnutkom ustavnega zakona o t.i. izbrisanih. S tem je zakonodajni postopek za omenjeni zakon tudi končan.
Začetek postopka za sprejema ustavnega zakona o izbrisanih so predlagali poslanci SDS, v predlogu pa so pojasnili, da je potreben zato, da se prepreči pavšalno izdajanje dopolnilnih odločb z veljavnostjo za nazaj in uvede individualna obravnava vsakega posameznega primera ter prepreči oziroma vsaj omeji izplačevanja odškodnin izbrisanim zaradi izbrisa.
Zakon so v četrtkovi razpravi v DZ o tem, ali naj slednji postopek začne ali ne, podprli tudi v poslanskih skupinah SLS in SNS, in sicer iz podobnih razlogov, kot so jih navajali predlagatelji.
Na drugi strani so proti zakonu nastopili na ministrstvu za notranje zadeve in stranke vladajoče koalicije. Kot je v uvodu četrtkove razprave v DZ povedala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, zakon problema izbrisanih ne ureja ustrezno. Poleg tega določbe zakona predstavljajo navadno in ne ustavno zakonsko materijo, ki je ni mogoče urejati z ustavnim zakonom. Edini namen zakona je po njenem tudi ta, da se zaobide odločba ustavnega sodišča o izbrisanih.
Zavrnitev predloga ustavnega zakona pravno formalno tudi pomeni, da v tem mandatu v DZ ni več mogoče vložiti vsebinsko enakega ustavnega predloga.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.