Namesto 120 evrov globe plačal le 70 centov parkirnine

V obvestilu rediteljstva parkirišč je zapisano, da bo Komunala Novo mesto vložila predlog za začetek postopka o storjenem prekršku neplačila parkirnine pri pristojnem prekrškovnem organu, kar pomeni ali pri redarstvu ali pri policiji. Dalje piše, da lahko voznik v treh dneh plača parkirnino na blagajni komunale in ne bodo sprožili postopka o prekršku. "S plačilom navedenega nadomestila se lahko izognete globi zaradi storjenega prekrška v višini 80 evrov in stroškom postopka (sodne takse) v višini 40 evrov," je še zapisano.

Lani so v Novem mestu pobrali nekaj manj kot 200.000 evrov od parkirnin, kar je bistveno manj kot v nekaj predhodnih letih, ko je izkupiček presegal 250.000 evrov. Po pojasnilih Simona Štuklja s komunale so se tudi zato odločili za poostren nadzor nad plačevanjem parkirnin. Takrat so se trem redarjem pridružili še reditelji, kot so jih poimenovali, ki so javni uslužbenci komunale.

Štukelj priznava, da nimajo pooblastil za vodenje prekrškovnega postopka, ''lahko pa ugotovijo in evidentirajo kršitev in zoper kršitelje podajo predlog za uvedbo postopka''. Z ukrepom so želeli najprej opozoriti neplačnike, je pojasnil. Po njegovih besedah je bil dosežen namen, saj se je izboljšalo plačevanje parkirnin. ''Evidentiramo pa tudi stalne kršitelje, ki jim odpustkov ne bomo več dovolili, ampak bo sledila kar neposredna uvedba prekrškovnega postopka,'' je napovedal.

"Kontrolor ni pooblaščena oseba"

Tudi v Ljubljani javni uslužbenci, ki niso pooblaščene osebe, puščajo obvestila zaradi neplačila parkirnine, v katerih piše, da bo začet prekrškovni postopek s strani redarstva. Po besedah Lovrenca Babiča iz odvetniške pisarne Teje Verbič javni uslužbenci lahko pustijo obvestilo, problematično pa je, ko redarstvo zgolj na podlagi ugotovitve kontrolorja izda tudi odločbo o prekršku.

Poudaril je, da bi morali redarji izvesti dokaze. Predlog še ni dokaz, redarji bi morali sami ugotoviti dejansko stanje na terenu ali bi morali imeti kakšne druge dokaze, na primer fotografije, ki brez dvoma umeščajo avtomobil na določen kraj ob določenem času brez parkirnega listka, je dejal. Konkretno pozna primer, ko je sodišče presodilo, da fotografija ni zadosten dokaz.

Težavo vidi tudi, ker so ''zelena obvestila'' prekopirana obvestila policije in redarstva, ki jih laiki jemljejo bolj resno. Po njegovem mnenju so namenjena ustrahovanju prejemnika, ki po prejetju odločbe ne dvomi, da je zanjo zakonska podlaga. Glede Novega mesta pa pravi, da ni sporno obvestilo, da je nekdo storil prekršek, niti grožnja o uporabi pravnih sredstev. Tudi ni sporno, da se lahko vsemu izogneš, če plačaš parkirnino, dokler plačaš samo to. Zakonsko je sporno le, če se sproži prekrškovni postopek.

Redarstvo mora postopek voditi po zakonu, kar pomeni, da zaznave kontrolorja ali drugega javnega uslužbenca ne sme obravnavati enako kot zaznave redarja ali policista, ki sta pooblaščeni osebi. Po njegovih besedah so v Ljubljani seznanjeni s pravnomočno sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je to ugotovilo, vendar še niso končali nezakonite prakse.

Babič prejemnikom tovrstnih odločb svetuje, naj vložijo zahtevo za sodno varstvo, naj ničesar ne plačajo, naj se odzovejo z dopisom na redarstvo, v katerem naj napišejo, da niso predstavljeni zadostni dokazi. Skratka, naj ravnajo po pravnem pouku. Poudaril je, da je že s plačilom "polovičke" odpravljena vsaka nezakonitost s strani redarstva, v vsakem primeru pa se je treba na odločbo odzvati, ker bo po preteku določenega roka v nasprotnem primeru postala pravnomočna.

Na občini so pojasnili, da postopke nadzora plačila parkirnin v Ljubljani ureja odlok o urejanju prometa, ki ne predvideva postopka, da neplačnik lahko parkirnino poravna pozneje pri upravljavcu parkirišč. Ura parkiranja v mestu stane od 0,6 do 4,8 evra. Prihodki od parkirnin so lani znašali 5,3 milijona evrov, pobrali so tudi za štiri milijone evrov glob. Stroški urejanja in čiščenja javnih parkirnih površin so znašali skoraj pet milijonov evrov, za redarstvo so odšteli 150.000 evrov.

V drugih mestnih občinah nimajo "odpustkov"

V Celju, kjer je ura parkiranja v središču stane 90 centov, nimajo ''odpustkov''. Globa v primeru neplačila parkirnine je 40 evrov oziroma 20 evrov ''polovička''. Občinski redarji so lani zoper voznike, ki niso plačali parkirnine, uvedli 6794 postopkov o prekršku, od parkirnin so pobrali 2,3 milijona evrov. Dnevno nadzor nad plačevanjem parkirnine v izvaja pet oziroma šest občinskih redarjev.

V Kopru so v letu 2011 so z naslova glob prejeli 218.256 evrov, lani 175.493 evrov, letos do 21. oktobra pa 163.557 evrov. Ura parkiranja v središču starega mestnega jedra v območju kratkotrajnega parkiranja stane 0,5 evra oziroma evro, na nekaterih parkiriščih pa je prva ura brezplačna. V Kranju je možnost brezplačnega parkiranja prvo uro, če se parkirnina plača z občinsko vrednostno kartico. Ura parkiranja v mestu stane evro. Lani so kršitelji plačali 291.051 evrov glob.

V Mariboru nimajo "odpustkov" za voznike, ki ne plačajo parkirnine. Na občinskih parkiriščih je ura parkiranja povsod 0,8 evra, le na Slomškovem trgu je 1,5 evra, in v občinski proračun se letno od parkirnin v beli coni steče približno 750.000 evrov, od plačil na javnih parkiriščih pa okoli pol milijona evrov letno.

Letos je pravnomočnih in izvršljivih glob v vrednosti 798.000 evrov, pri čemer so med njimi tudi plačilni nalogi iz leta 2012. Kršitelji so sami plačali za 287.000 evrov kazni, v prisilno izterjavo so posredovali za 433.900 evrov glob. Doslej so izterjali za 231.150 evrov.

Celoten strošek mariborskih občinskih inšpektorjev in redarjev je nekaj nad milijon evrov. Za njihovo delovanje preostalih 17 občin, v katerih tudi delujejo, prispevajo 225.000 evrov, država pa sofinancira še dodatno 420.000 evrov. Občino torej vsi inšpektorji in redarji ter materialni stroški, povezani z njimi, stanejo približno 425.000 evrov letno.

V Murski Soboti priznavajo, da se pojavi vprašanje zakonitosti obvestila komunale, ''kajti na podlagi zakona o prekrških so uradno pooblaščene osebe za sankcionirane cestnoprometnih predpisov samo policisti in občinski redarji''. Njihovi redarji nimajo tovrstnih odpustkov, lahko pa samo opozorijo in ne izdajo kazni, če gre za prekršek neznatnega pomena. Ura parkiranja v mestnem središču je 50 centov, lani so od glob dobili 143.000 evrov. Za stroške parkirišč nameravajo letos porabiti okoli 37.000 evrov.

V Novi Gorici prav tako nimajo "odpustkov", imajo pa možnost plačila glob brez provizije, če kršitelj plača na mestni blagajni. Parkiranje v središču je prve pol ure brezplačno, ura parkiranja pa je 0,90 evra. Lani so redarji izrekli za 72.604 evrov glob. Lani so s parkirninami na modrih conah zaslužili 95.401 evrov, stroškov pa so imeli 117.733 evrov. Letos do konca septembra so bili prihodki 70.583, odhodki pa 86.769 evrov.

Na Ptuju nimajo ''odpustkov'', kot so v Novem mestu, so pa na občini priznali, da včasih komu pogledajo skozi prste. Če namreč nekdo, preden redar ugotovi prekršek, zaprosi za določeno toleranco zaradi dejanja, ki sicer je prekršek, a ne vpliva na prometno varnost, redarstvo praviloma poskrbi za nemoten promet in ne izvaja represije, so zatrdili. Gre za primere, ko je nekomu potekel listek o plačilu parkirnine, pa ga zaradi sestanka ne more podaljšati, ali če se nekdo seli. Včasih so bolj prizanesljivi tudi v okolici šol, posebej v času roditeljskih sestankov.

Cena ure parkiranja na parkiriščih v središču mesta je med 40 in 60 centov. Uporabnikom je omogočeno plačilo parkirnine tudi za čas, krajši od ene ure, tako da lahko plačajo tudi 10 centov, če bodo parkirali 10 minut v ožjem središču ali 15 minut na drugih območjih plačljivega kratkotrajnega parkiranja. V bližini središča  mesta sta tudi dve večji brezplačni parkirišči. Lani se je v ptujski proračun od glob steklo 146.406 evrov, od parkirnin pa okoli 300.000 evrov. Za redarsko službo so skupaj s še nekaterimi občinami porabili 163.789 evrov. Ob vštetju sofinanciranja države, ki znaša 78.022 evra, je dejanski strošek 85.767 evra.

V Slovenj Gradcu nimajo ''odpustkov''. Na javnih parkiriščih v strogem središču je ura parkiranja 50 centov, v preostalem delu mestnega jedra s parkirnimi avtomati pa sta toliko dve uri. Lani so od parkirnin dobili 148.075 evrov, medtem ko so neplačniki parkirnine plačali za 12.084 evrov glob. Vzdrževanje parkirne opreme letno znaša okoli 10.000 evrov, za redarsko službo odštejejo 70.000 evrov, pri čemer si stroške delijo še s tremi občinami, ki tudi uporabljajo njihove redarje.

V Velenju je edini ''odpustek'' možnost plačila polovične globe v osmih dneh. Ura parkiranja na celotnem območju mestne občine stane 40 centov. Lani so s parkirninami zaslužili nekaj več kot 127.000 evrov. Na podlagi glob so kršitelji plačali okoli 97.000 evrov. Za redarsko službo so porabili približno 280.000 evrov, celoten strošek vzdrževanja parkirišč pa je znašal nekaj več kot 42.000 evrov.