Parkiranje je loterija in strošek

Ljubljana, ponedeljek, nekaj čez 9. uro zjutraj. Človek se iz 100 kilometrov oddaljenega mesta z avtomobilom v prestolnico pripelje na zdravniški pregled. Zaradi številnih del na avtocesti nekoliko zamuja. Ko se končno prebije v središče mesta, se njegova kalvarija šele začenja. “Parkirišče sem iskal na Viču, v Trnovem, prevozil sem vse ulice v središču mesta. Niti pod razno ni bilo prostega mesta, zato sem bil prisiljen avtomobil pustiti v parkirni hiši pri Kliničnem centru. Tam so mi zaračunali kar 1,7 evra za uro parkiranja. Ko sem nekaj po 13. uri končal z opravki, sem lahko samo debelo gledal in plačal dobrih 8 evrov,“ piše eden izmed bralcev našega portala.

Parkiranje v središču Ljubljane je prava loterija. In velikanski izdatek. Če imate srečo oziroma ste zgodnji, lahko na urejenih parkiriščih Mestne občine Ljubljana (MOL) parkirate za 0,60 evra na uro, toda na t. i. modrih in belih conah lahko pustite avtomobil samo dve uri. Torej le za kratek opravek, nikakor pa takšna rešitev ni primerna, če imate v središču mesta službo.

Skupno je sicer ob ljubljanskih cestiščih urejenih 2164 parkirnih mest, kjer se parkirnina plačuje na parkomatih. Seveda so v centru Ljubljane na voljo tudi druga parkirišča (skupaj okoli 12.000 parkirnih mest), ki pa so dražja. Parkiranje na Kongresnem trgu, kjer je 113 mest, stane 1 evro na uro. Prav toliko je potrebno odšteti za parkiranje na Petkovškovem nabrežju in na Krekovem trgu, kjer pa je na voljo le 37 parkirišč. Na Njegoševi ulici nasproti Kliničnega centra je cena ure parkiranja 0,85 evra. V Tivoliju je na voljo okoli 450 mest, za eno uro pa morate odšteti 0,50 evra. Načeloma je zgodaj zjutraj mogoče najti prosto parkirno mesto, ni pa nujno. Podobno je z ostalimi parkirišči na širšem območju središča Ljubljane.

Parkirne hiše izjemno drage

Veliko več mest je na voljo v parkirnih hišah, kjer pa so cene krepko bolj zasoljene, še posebej za kratkotrajna parkiranja. V Parkirni hiši Šubičeva (pod Trgom republike, nasproti parlamenta) je za uro parkiranja potrebno odšteti kar 2 evra, vendar morate biti zadovoljni že, če dobite prosto mesto. Za mesečno parkiranje je pri njih potrebno plačati od 160 evrov naprej, vendar imajo vsa mesta zasedena, v čakalni vrsti je 250 kandidatov …

Mesečni abonma je sicer mogoče dobiti v večini drugih ljubljanskih parkirnih hiš. V Bežigrajskem dvoru in v Kozolcu vas enomesečno parkiranje stane 100 evrov. V Parkirni hiši Trdinova (imajo skoraj 1200 mest) mesečna rezervacija stane od 150 evrov do 190 evrov, v Kapitlju na Poljanski pa morate odšteti 170 evrov. Nekateri ponudniki rednim strankam ponujajo tudi določene popuste, vendar boste 'pod streho' v Ljubljani težko parkirali za manj kot 1,20 evra na uro oziroma za 100 evrov na mesec.

Tudi v Mariboru podobne težave

Težave s parkiranjem imajo tudi v Mariboru. “Velika gneča je v okoli fakultet. Parkiramo tudi na zelenicah in med stanovanjskimi bloki, izjemno težko je dobiti prosto mesto,“ pravi naš vir.

Poleg gneče parkiranje v štajerski prestolnici ni poceni. V okolici nekaterih upravnih služb je sicer mogoče kratkotrajno (do ene ure) parkirati brezplačno, vendar je za prosto mesto potrebne veliko sreče.

Sicer pa je spomladi Mestna občina Maribor parkirnino podražila za 25 odstotkov. Ura parkiranja na urejenih mestnih površinah zdaj stane 0,80 evra, za enourno parkiranje na Rakuševem trgu, v Sodni in Mlinski ulici pa je potrebno odšteti 1 evro.

Najdražje je parkiranje na Slomškovem trgu, kjer ena ura parkiranja stane 1,5 evra. Avto je mogoče pustiti tudi v nekaj parkirnih hišah.

Kranj, Koper, Murska Sobota ...

V Kranju je na modri coni, neposredno pred stavbo občine, mogoče za 30 minut enkrat dnevno parkirati brezplačno (v kolikor parkirnino uporabnik plača s posebno občinsko kartico), sicer pa je za prvih 30 minut potrebno plačati 0,40 evra, ena ura parkiranja pa stane 0,80 evra.

V središču mesta je na voljo okoli 180 parkirnih mest. V območju za pešce je v dostavnem času največ 30-minutno zadrževanje brezplačno, sicer pa je potrebno za prve pol ure plačati 2 evra, za naslednje pol ure 5 evrov, dodatna ura pa vas bo stala kar 20 evrov. V staro mestno jedro lahko vstopite največ za dve uri, kar vas bo stalo 27 evrov.

Veliko cenejše je seveda parkiranje na drugih koncih mesta. Skupaj je v Kranju na voljo 662 javnih parkirnih mest in 404 zasebnih. V Kranju sta tudi dve parkirni hiši. “Glede na dnevne migracije ocenjujemo, da bi bilo potrebno na širšem območju centra mesta 2000 parkirnih mest,“ je pojasnila Mendi Kokot z občine Kranj.

V Kopru z javnimi parkirišči za občino upravlja komunalno podjetje. Do ene ure lahko parkirate brezplačno, za vsako nadaljnjo pa je potrebno odšteti 0,50 evra.

Podobno je na drugem koncu Slovenije, v Murski Soboti. V mestu imajo urejeno modro cono, kjer lahko avtomobil pustite parkiran eno uro brezplačno. Za parkiranje za daljše časovno obdobje so na prodaj parkirni listki, za eno uro je potrebno odšteti 0,42 evra.

V Ljubljani mesečno 100, v Londonu 700 evrov

Za primerjavo je zanimivo pogledati tudi cene parkiranja v svetovnih mestih. Za najdražje velja London, kjer v nekaterih četrtih lahko za dnevno parkiranje odštejete tudi do 43 evrov. Mesečno parkiranje v središču mesta ali pa v uglednejših poslovnih četrtih stane tudi več kot 700 evrov, ugotavlja raziskava Colliers International.

Poceni ni parkiranje niti v Avstraliji. V središču Sydneyja in Hongkonga znaša mesečna parkirnina med 450 in 500 evri, v New Yorku okoli 370 evrov, v Stockholmu pa približno 320 evrov, kar je poleg Londona in Amsterdama največ v Evropi. Najcenejše lahko parkirate v indonezijski prestolnici Džakarta, in sicer mesečni prostor za avtomobil stane samo 16 evrov.

In Ljubljana? Mesečne najemnine se seveda razlikujejo od ponudnika do ponudnika. Parkirni prostor v središču mesta lahko najamete od 100 evrov naprej.

V mesto brez avtomobila?

“Ob nadaljevanju sedanjih trendov naraščanja uporabe avtomobilov, parkirišč ne bo nikoli dovolj. Ne glede na to, koliko jih zgradimo. Ocenjujemo, da je potrebno dnevne migracije iz napol ali še manj zasedenih avtomobilov preusmeriti na javni potniški promet (vlak, avtobus), v katerega je potrebno bolj investirati“ meni Zdenka Šimonovič iz Mestne občine Ljubljana.

V prestolnici leta 2010 pod mestno tržnico in pod Kongresnim trgom načrtujejo otvoritev dveh novih parkirnih hiš, vendar Šimonovičeva opozarja, da je “širitev parkirišč v središču Ljubljane smotrno le, če nam to omogoči, da pločevino umaknemo z javnih površin in le-te namenimo ljudem ter prijetnejši in okolju prijaznejši rabi javnega prostora.“

Pred meseci je v javnost prišel predlog ministrstva za okolje in prostor, da naj bi bilo znotraj nekaterih mestnih središč (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota ...) zaradi velikega onesnaženja potrebno omejiti promet tudi za 80 odstotkov. V primeru Ljubljane naj bi ta omejitev veljala za območje znotraj t. i. ringa. Za vstop v mestno območje bi bilo potrebno plačati posebno takso. “MOL podpira omejen dostop v mesto. Tudi v Programu varstva okolja je omenjena možnost uvedbe zgoščevalnih taks, v projektu Civitas Elan pa bo izvedena študija različnih opcij omejevanja dostopa. A takse po našem mnenju pridejo na vrsto potem, ko ljudem ponudimo alternativo - izboljšan javni prevoz - pa je ne izkoristijo,“ zaključuje Zdenka Šimonovič.