'Čeprav je stavka z novelo zakona praktično onemogočena, se bo nadaljevala'

Anekse h kolektivnim pogodbam za kulturne dejavnosti, za raziskovalno dejavnost in za dejavnost vzgoje in izobraževanja ter dogovor sta parafirala namestnik vodje vladne pogajalske skupine Matevž Lakota in v imenu reprezentativnih sindikatov plačnega stebra javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi Branimir Štrukelj.

Z ministrstva za kulturo so ob tem posredovali izjavo državnega sekretarja Marka Rusjana, ki je izrazil zadovoljstvo, da številne ure skupnega dela na pogajanjih in tudi na mnogih sestankih niso bile zaman in je bil plod njihovega skupnega dela danes potrjen. Prepričan je, da bodo v petek tako ministrica za kulturo Asta Vrečko kot tudi vodje sindikatov s področja kulture podpisali usklajeno spremembo kolektivne pogodbe.

Vsem zaposlenim v javnem sektorju se znatno povišajo plače. Prav tako nihče ne bo imel več osnovne plače pod minimalno plačo, najslabše plačani pa bodo prej prišli do končnega povišanja plač, je izpostavil. Obenem je po njegovih besedah pomembno, da so zagotovili dostojne plače za delavce v kulturi, ki so povsem primerljive s plačami v drugih sektorjih. "To je tudi priznanje, da sta kultura in umetnost ključna za razvoj družbe in da delavci v kulturi opravljajo ravno tako odgovorno in pomembno delo kot delavci v šolstvu, zdravstvu, državni upravi in vseh drugih sektorjih," so besede državnega sekretarja še navedli na ministrstvu.

Tudi v stebru zdravstva in socialnega varstva parafirali kolektivne pogodbe

V ponedeljek so že parafirali kolektivne pogodbe v okviru plačnega stebra za javne uslužbence v javnih agencijah, skladih in zavodih. Danes so jih parafirali še za zdravstvo in socialno varstvo.

V tem plačnem stebru so se pogajali o štirih kolektivnih pogodbah. Med njimi so kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike, kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti in kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi.

Irena Ilešič Čujovič, ki predseduje Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije, je v torek od republiškega odbora sindikata prejela mandat za podpis kolektivnih pogodb dejavnosti, za katere je sindikat reprezentativen. Kolektivne pogodbe bo podpisala pod pogojem, da se končni dokumenti tudi v drugih plačnih stebrih do petka ne bodo spremenili. "Naše pričakovanje je, da ob vabilu na podpis v petek prejmemo vse dokumente, ki se bodo hkrati podpisovali v celotnem javnem sektorju, ne zgolj za naš steber," je pojasnila.

Na vprašanje, kako komentira dogovorjeno, je odgovorila, da vsak zaključek pogajanj pusti grenak priokus. "Zagotovo v celoti nismo uspeli s svojimi zahtevami in nekatera nesorazmerja med posameznimi delovnimi mesti ostajajo odprta," je dejala.

V pogajanjih se prav tako niso dotaknili neplačnih ukrepov, ki bi pomenili večjo motivacijo za tiste, ki ostajajo v javnem sektorju, oziroma večjo možnost, da vanj privabijo nove zaposlene. Večina sindikatov v stebru zdravstva in socialnega varstva je po njenih besedah vseeno ocenila, da parafirani dokumenti predstavljajo tisto, kar je bilo v tem trenutku mogoče izpogajati. "In nato nadaljujemo v naslednjem letu," je še napovedala.

Fides: To niso obljubljena plačna reforma in ne naslavljajo specifik zdravstva

V sindikatu Fides sicer pozdravljajo ureditev karierne poti zdravnikov in zobozdravnikov, a ob tem opozarjajo, da plačne anomalije ostajajo, prav tako pa da brez vsebin ostaja tudi zdravstveni steber. "Predlagani aneksi h kolektivnim pogodbam v zdravstvu namreč niso plačna reforma in ne naslavljajo specifik zdravstva in problematik, s katerimi se soočajo javni zdravstveni zavodi, ki se neuspešno trudijo zapolniti kadrovske vrzeli, ki postajajo čedalje večje," so sporočili.

Dodatne rešitve za odprte vsebine stavkovnih zahtev pričakujejo sicer v nadaljevanju stavkovnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino, ki sledijo prihodnji teden. O podpisu aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ), ki v zapisu zdravniške karierne poti sicer sledi doseženemu v ločenih pogajanjih med vladno pogajalsko skupino in stavkovnim odborom Fides, pa da bo po proučitvi prejetega čistopisa odločal Glavni stavkovni odbor.

"Predlog aneksa h KPZZ je tako v delu pogojev in postopkov za napredovanje na nova delovna mesta starejših zdravnikov brez specializacije z licenco in starejših specialistov posledica uskladitve Fidesa in vladne pogajalske skupine v sklopu mediacije, ki je v okviru stavkovnih pogajanj potekala v aprilu," so zapisali v odzivu.

Dodali so, da so v predlogu aneksa delno upoštevani tudi dvigi plačnih razredov za delovna mesta višjih zdravnikov brez specializacije z licenco in višjih specialistov, vključno s plačnimi uvrstitvami delovnih mest starejših zdravnikov brez specializacije z licenco in starejših specialistov, "kar izhaja kot sicer še neusklajen dogovor iz naših stavkovnih pogajanj z vlado".

'Stavka  se bo nadaljevala'

Predlog aneksa h KPZZ vidijo v prvi vrsti kot pomemben korak postavitve karierne poti zdravnika oz. zobozdravnika in ga v tem delu pozdravljajo. "Pa vendar plačna nesorazmerja po stebrnih pogajanjih ostajajo in se glede na razmerja v zdravstvenem timu še poglabljajo, vsebin, ki bi naslovile specifike zdravstva, tudi variabilnega nagrajevanja pa zdravstveni plačni steber (še) nima," so dodali.

Opozorili so še na dinamiko, ki so jo drugi sindikati in vlada dogovorili v okviru pogajanj za nov plačni zakon. Ta po njihovih besedah pomeni, da se s 1. januarjem 2025 na plačilnih listah zaposlenih v zdravstvu ne bodo odrazili javno prikazovani zneski povišanj, temveč bodo predmet postopne dinamike, ki se bo tekla vse do leta 2028. Ter še da velik del stavkovnih zahtev, vključno z odpravo plačnih nesorazmerij, predvsem tudi za mlajše zdravnike, ostaja nerešen.

"Čeprav je stavka z novelo zakona praktično onemogočena, se bodo stavka in naša stavkovna pogajanja nadaljevali. To je edini način, da v tvornem dialogu poskušamo rešiti, kar se v javnem zdravstvu še rešiti da," so še dejali.

Nekateri k parafiranju ne nameravajo pristopiti

Medtem sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, k parafiranju ne nameravajo pristopiti. Parafiranje so zavrnili tudi sindikati državne uprave, ki menijo, da so obravnavani slabše od drugih skupin.

Koliko in kateri sindikati bodo dokumente dejansko podpisali, pa bo jasno v petek, ko je predviden njihov podpis. Odločitev o tem je namreč na vsakem posameznem sindikatu. O tem se bodo tako na svojih organih izrekali tudi v sindikatih drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi, ki "svoje", torej kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave lokalnih samoupravnih skupnosti, niso parafirali.

Po informacijah STA naj bi Policijski sindikat Slovenije odločitev sprejemal v petek, prav tako Sindikat ministrstva za obrambo. Takrat naj bi bila znana tudi odločitev Sindikata državnih organov Slovenije, medtem ko je Sindikat vojakov Slovenije na spletni strani že sporočil, da kolektivne pogodbe ne morejo podpisati. Sindikat poklicnega gasilstva, ki prav tako sodi v drugi plačni steber in je edini podpisnik kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva, pa naj bi se o podpisu odločal v četrtek.

Omenjeni sindikati so sicer na torkovi skupni novinarski konferenci vlado pozvali k ustreznih rešitvam, sicer je konflikt neizbežen. Na vladni strani za zdaj vztrajajo pri obstoječih predlogih, vsaka sprememba bi namreč lahko imela za posledico tudi zahteve pri drugih, tudi tisti, ki bi se za podpis sicer odločili. V nekaterih sindikatih so ob parafiranju že pojasnili, da bodo kolektivne pogodbe podpisali pod pogojem, da se končni dokumenti tudi v drugih plačnih stebrih do petka ne bodo spremenili.

Zakaj niso predlagali enakega povišanja za vsa delovna mesta?

Po torkovi novinarski konferenci sindikatov drugega stebra so sicer na vladni strani pojasnili, da bi se plače v okviru tega plačnega stebra v povprečju povišale za 529 evrov bruto; policistom bi se povišale za 557 evrov, vojakom za 556 evrov, diplomatom za 662 evrov, inšpektorjem, skupaj s pravosodnimi policisti, občinskimi redarji in pristaniškimi nadzorniki, pa za 627 evrov bruto.

Kot so zapisali, vladni predlogi sledijo ideji odprave plačnih nesorazmerij. Zato niso predlagali enakega povišanja za vsa delovna mesta, ampak so upoštevali določene specifike, na primer višje povišanje za vstopna delovna mesta, za določena delovna mesta na upravnih enotah, delovna mesta, na katerih se zahteva pravniški državni izpit, delovna mesta inšpektorjev in uradnih veterinarjev, pilotov začetnikov v Slovenski vojski in podobno.

Sindikati so namreč v torek pojasnili, da so se v okviru plačnega stebra poenotili v zahtevi po linearnem povišanju plač za štiri plačne razrede za vse. Tudi sicer so bili po navedbah vladne strani sindikalni predlogi ves čas v smeri linearnega poviševanja plač vsem na vseh delovnih mestih. A takšen pristop za vladno stran ni sprejemljiv, saj ne zasleduje cilja odprave nesorazmerij.

Glede navedb sindikatov "da ne razumejo, zakaj policistom in vojakom v petem tarifnem razredu vladna stran plače povišuje za tri plačne razrede, ostalim uniformiranim poklicem (gasilcem, uradnikom finančne uprave, pravosodnim policistom, občinskim redarjem, pristaniškim nadzornikom) pa za štiri plačne razrede" pojasnjujejo, da imajo samo vojaki in policisti v svojih posebnih zakonih določen poseben dodatek, zaradi katerega imajo višje plače od drugih uniformiranih poklicev.

Ko bo s sindikati dogovorjena objektivna metodologija vrednotenja delovnih mest, kar je tudi predvideno, pa bo vrednotenje posameznih delovnih mest ponovno obravnavano, so napovedali. Sicer pa, so med drugim dodali, po njihovem vedenju ne drži navedba, da je povprečen predviden dvig plač v javnem sektorju 5,6 plačnega razreda oz. ne vedo, kako je predstavnik sindikata prišel do teh izračunov.

'Že prehod na novo plačno lestvico pomeni višanje plač'

Ob tem so na vladni strani še opozorili, da že prehod na novo plačno lestvico pomeni višanje plač. Tudi če se ne bi dogovorili za višje uvrstitve delovnih mest v plačne razrede, bi se namreč plače zaradi nove plačne lestvice povišale. Tri plačne razrede višja uvrstitev na obstoječi plačni lestvici tako pomeni 12 odstotkov višjo plačo, ob upoštevanju istočasne prevedbe na novo plačno lestvico pa lahko isto povišanje pomeni tudi za 30 odstotkov višjo plačo.

Kot primer so izpostavili plače na delovnem mestu višji policist, kjer je zaposlenih največ policistov, ki se po njihovih navedbah dejansko povišujejo za 22 do 30 odstotkov.

Ob opozorilih sindikatov o slabi kadrovski sliki v policiji, vojski in tudi zaporskem sistemu, pa na vladni strani zagotavljajo, da se zavedajo izzivov, s katerimi se v zadnjih letih sooča celoten javni sektor. Zato so predlagane rešitve in izboljšave, ki jih prinaša prenova plačnega sistema, usmerjene v to, da bi nov plačni sistem v javnem sektorju zagotovil večjo stabilnosti plač, hkrati s tem pa ponovno vzpostavil privlačnost zaposlitve za mlade in strokovnjake.

"Vlada je v številnih pogajalskih srečanjih navedla, da je treba pomanjkanje kadrov reševati sistemsko, saj samo z linearnim višanjem plač tega problema ne moremo rešiti," so še zapisali.