Dogovor na področju zdravstva in socialnega varstva po oceni težak okoli 123 milijonov evrov

Za pogajalsko skupino vlade je bil podpisnik minister za zdravje Janez Poklukar ter minister za delo Janez Cigler Kralj, za pogajalsko skupino reprezentativnih sindikatov pa predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič ter predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencingar, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bodo sredstva za področje socialnega varstva predvidoma v višini štiri milijone evrov zagotovili iz državnega proračuna, 17,4 milijona evrov pa iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Preostanek dviga mase za plače predstavlja znesek, ki vpliva na dvig cen za storitve institucionalnega varstva. Te se bodo zaradi višjih stroškov dela povečale v povprečju za 5,6 odstotka.

Predvidene finančne posledice dogovora za področje zdravstva v višini 85,95 milijona evrov bodo medtem v celoti krili iz sredstev ZZZS.

Dogovor o dvigu plač je po pojasnilu ministrstva v celoti usklajen s sindikati in prinaša tudi kakovostnejšo oskrbo denimo v domovih za starejše in centrih za usposabljanje, delo in varstvo.

Poleg dviga plač zajema tudi sistemiziranje in razporejanje zaposlenih na nova delovna mesta, kar bo pripomoglo k omejevanju odhodov zaposlenih. To zlasti velja za delovna okolja z največjimi obremenitvami. Na ministrstvu pričakujejo, da bo posledično več zanimanja za te poklice med mladimi.

Reprezentativna sindikata na področju zdravstva in socialnega varstva ter vlada so danes parafirali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač, ki bo po podpisu aneksov k področnima kolektivnima pogodbama približno 35.000 zaposlenim prinesel višje plače. Najbolj se bodo zvišale bolnišničnim medicinskim sestram, in sicer za od tri do šest plačnih razredov.

Spomnimo

Pogajanja, ki so se začela sredi avgusta, so primarno potekala zaradi akutnega reševanja kadrovske problematike na področju zdravstvene nege in nekaterih pomanjkljivosti iz preteklih dogovorov. Ključna rešitev so spremembe uvrstitve delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu. Pogajalski strani sta tako po skoraj treh mesecih pogajanj dosegli sporazum, po katerem so posamezna delovna mesta v plačnih skupinah E (zdravstvo), F (socialno varstvo) in J (spremljajoča delovna mesta) prepoznana kot tista, s katerih je odšlo največ zaposlenih in za katere delodajalci najtežje najdejo ustrezen kader. Dogovorili so se tudi za nekatera nova delovna mesta, med drugim za nov profil kineziologa, je pojasnila Ilešič Čujevičeva.

Poleg delovnih mest zdravstvene nege gre za še druga delovna mesta v zdravstvu (nekatera delovna mesta farmacevtskih tehnikov in farmacevtov, psihologov in kliničnih psihologov, logopedov in kliničnih logopedov, laboratorijske diagnostike, inženirjev ortotike in protetike, socialnih delavcev) in v socialnem varstvu (nekateri strokovni delavci v plačni podskupini F1, delovna mesta v zdravstveni negi in oskrbi v podskupini F2), pa tudi nekatera ključna delovna mesta v plačni skupini J. Dvig plačnih razredov je po njenih navedbah različen med delovnimi mesti, razlogi za dvig pa izhajajo iz preteklih nesorazmerij ter preprečevanja odhodov kadra.