FOTO: Dovolj je čakanja! Hočemo enakopravnost!

Približno 300 aktivistov za pravice homoseksualcev, ki so se popoldne zbrali na Metelkovi in nato odšli na Mestni trg, je kot prvi v imenu lgbt skupnosti nagovoril Roman Kuhar. Sledila sta še govora ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je tudi pokrovitelj letošnje parade, in predsednika državnega zbora Pavla Gantarja. Tako Gantar kot Janković sta pozvala k strpnosti in solidarnosti in k sprejemu novega družinskega zakonika. Gantar je povedal, da je bilo dovolj šikaniranja in poniževanja, Janković pa, da nihče nima pravice nestrinjanje izražati z nasiljem na kakršen koli način.

Organizatorji parade so sicer povabili prav vse ministre in ministrice, kot tudi varuhinjo človekovih pravic – a so se mnogi opravičili, da se parade zaradi obveznosti ne morejo udeležiti. Prišla je notranja ministrica Katarina Kresal, medtem ko je pravosodni minister Aleš Zalar prek svojega spletnega profila sporočil, da se parade ne bo mogel udeležiti, čeprav je do nedavnega govoril drugače, je pa poslal pismo podpore.

Ministrica Kresalova je na shod prišla z majčko v rokah, na kateri je pisalo Dovolj je čakanja!, s čimer se tudi strinja, saj je po njenem čas za enakopravnost za vse ljudi. Odzvala se je tudi na skupno izjavo rimskokatoliške in islamske cerkve, ki sta poudarili pomen tradicionalne družine. ''Sem žalostna, da sta se združili ravno na to temo,'' je povedala ministrica, ki pravi, da bi bilo veliko bolje, če bi se cerkvi združili pri drugih temah, ki so veliko bolj pereče.

Mavrica povsod

Udeleženke in udeleženci so s seboj prinesli mavrične zastave in transparente. ''Izberi ljubezen, ne sovraštva!'', ''Danes pedri, jutri ... ''Recimo ne sovraštvu'', ''Rada imam svojo punco'' so le nekateri izmed njih. Podporniki pravicam homoseksualcev so prišli tudi iz Trsta, prišlo jih je približno 30 in so s seboj prinesli 'mavrični' transparent.

Prvi manjši incident, ki pa ni sprožil velikega razburjenja, se je zgodil na Štefanovi ulici, v bližini notranjega ministrstva, ko so prebivalci enega izmed blokov skozi okno obesili karantansko zastavo, vendar so jo nato kmalu pospravili.

Policija je kljub temu, da večjih incidentov ni bilo, poostreno nadzorovala dogajanje. Zaradi lanskega napada na aktivista za gejevske in lezbične pravice Mitjo Blažiča so bili aktivisti v stalnem stiku s policijo, najeli pa so tudi lastno varnostno službo in izdali varnostni letak s praktičnimi nasveti, kako se obvarovati pred morebitnimi izgredi in kaj storiti, če se napad vendarle zgodi.

Aktivist za pravice gejev in lezbijk Mitja Blažič je povedal, da je po 26 letih gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji, po 10 letih parade ponosa, potem ''ko 17 let že vztrajamo s tem, sporočilo, da je treba izenačiti pravice med heteroseksualnimi pari, homoseksualnimi pari, tradicionalnimi družinami in novimi družinskimi oblikami, dovolj čakanja''. Kot pravi so že predstavili vse argumente in opravili vse politične dialoge, da je to treba sprejeti in ''končno uresničiti del ustave, ki govori, da smo vsi pred zakonom enaki''.

Aktivist iz Trsta pa je povedal, da je v Italiji po njegovem mnenju še slabše, saj ''imamo v Italiji Vatikan, ki neprenehoma nasprotuje pravicam gejev in lezbijk''.

Številni homoseksualci so se po uradnem delu odpravili nazaj na Metelkovo, kjer je sledil zaključni, z glasbo obarvan, del. Kot so povedali, so se zaradi strahu pred napadi homofobov na kraj dogajanja raje odpeljali s taksiji. Zbrane so na Metelkovi zabavali Tinkara Kovač, Nuša Derenda, Brigita Šuler, Manca Špik, Omar Naber, Tina Gorenjak, Afrodita Rouvas, Anastassia in Nikolovski.

Prva parada leta 1969

Za prvo parado ponosa lahko štejemo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku. Od takrat se parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo različnosti in promocijo strpnosti.

V Rimu je bila leta 2000 organizirana prva svetovna parada ponosa pod geslom Zaupamo v ponos (In pride we trust), leta 2006 pa v Jeruzalemu druga svetovna parada ponosa pod geslom Ljubezen brez meja (Love withouth borders).

Prvo parado ponosa so v Sloveniji organizirali leta 2001, kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja v enem izmed ljubljanskih lokalov. Parada ponosa je nato postala tradicionalna prireditev.

Nestrpnost na spletu, napadi na Cafe Open

V zadnjem času pa je znova prišlo do incidentov, povezanih z napadi na gejevsko in lezbično skupnost. Zaradi tega je policija okrepila varnost med tednom parade.

Na spletni socialni mreži Facebook se je na primer pojavila skupina Proti paradi ponosa v Sloveniji, ki šteje že več kot 1600 članov. V omenjeni skupini pa med drugim pozivajo tudi k nasilju na omenjeni sobotni paradi. ''Prosim, da ne objavljate komentarjev, ki pozivajo k nasilju v tej skupini. Nasilje pa lahko uporabite na shodu proti paradi ponosa ;) '' je zapisano na profilu skupine.

Prišlo pa je tudi do konkretnih dejanj, naperjenih proti skupnosti. Neznanci so se lokala Cafe Open v minulem tednu dvakrat lotili z molotovkami, enkrat pa so ga popisali s sovražnimi besedami. Enak grafit se je znašel tudi na hiši sodnice Mojce Zalar Kocjančič.

Konec lanskega junija pa so tri osebe pred omenjenim ljubljanskim lokalom napadle in poškodovale gejevskega aktivista Mitjo Blažiča, ki se je udeležil literarnega večera gejevske in lezbične literature. Sodišče je kasneje napadalce zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti obsodilo na leto in pol zapora.